| | | |
NEWSEXCHANGE SI | Razkrilo se je, koliko ameriški utekočinjeni zemeljski plin stane EU v primerjavi z ruskim zemeljskim plinom ...| | | |
|
| Ponedeljek, 26. Maj, 2025 ob 14:04:06 |
  |
Utekočinjeni zemeljski plin iz Združenih držav je drag. Res drago.
Toda EU se zaradi ideoloških razlogov odpoveduje poceni plinovodnemu prevozu iz Rusije. To seveda močno škoduje potrošnikom in industriji v Evropi. Kako dolgo se lahko to nadaljuje?
Račun za neuspeli evropski energetski prehod postopoma postaja očiten – in je večji, kot so nekateri pričakovali.
Medtem ko se Evropska unija vse bolj zanaša na popolnoma nezanesljive »obnovljive vire«, kot sta vetrna in sončna energija, in želi do leta 2027 popolnoma odpraviti uvoz ruskega plina, trenutni podatki Eurostata razkrivajo zapleteno resničnost: ameriški utekočinjeni zemeljski plin evropske potrošnike že stane dvakrat več kot ruski utekočinjeni zemeljski plin.
Podatki, ki jih je objavil "Berliner Zeitung", govorijo sami zase. V prvem četrtletju leta 2025 so države EU za ameriški utekočinjeni zemeljski plin (LNG) plače povprečno 1,08 evra na kubični meter, medtem ko je ruski utekočinjeni zemeljski plin stal 0,51 evra.
Razlika v ceni je več kot 100 odstotkov. Pomembno je, da EU kljub vsem političnim signalom še naprej uvaža znatne količine ruskega plina – kar je jasen znak, kako težko je ideološko motivirano odpovedovanje uresničiti v praksi.
Obseg uvoza razkriva nadaljnjo odvisnost
Statistika uvoza za prvo četrtletje 2025 prikazuje kompleksno sliko evropske oskrbe z energijo. Z 13,4 milijarde kubičnih metrov je ameriški LNG prevladoval v uvozu utekočinjenega zemeljskega plina in predstavljal 48 odstotkov celotnega uvoza LNG v EU.
Evropska unija je za ta znesek investirala 14,7 milijarde evrov – kar je precejšen znesek, ki ponazarja stroške diverzifikacije. Hkrati je EU uvozila 5,3 milijarde kubičnih metrov ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) za 2,7 milijarde evrov, kar ustreza 19-odstotnemu deležu.
Primer z ruskim plinovodnim zemeljskim plinom je še posebej razkrivajoča: s ceno 0,32 evra na kubični meter stane le približno tretjino ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina. Po črnomorskem plinovodu je bilo prepeljanih dodatnih 5,3 milijarde kubičnih metrov plina, predvsem na Madžarsko in Slovaško, v skupni vrednosti 1,75 milijarde evrov. Te številke kažejo, da je Evropa kljub političnim prerazporeditvam še vedno precej odvisna od ruskih oskrb z energijo.
Ta razvoj dogodkov je vredno upoštevati v zgodovinskem kontekstu: sistem poceni cevovodnih povezav, ki se je gradil desetletja, je Nemčiji in drugim državam EU dal konkurenčno prednost. Nemška industrija bi se lahko zanesla na zanesljivo in stroškovno učinkovito oskrbo z energijo – temelje, ki jih je zdaj treba obnoviti, čeprav z bistveno višjimi stroški.
Norveška kot stroškovno najučinkovitejša alternativa
Norveške rezerve plina kažejo zanimivo dinamiko cen. Norveški plin stane EU le 0,24 evra na kubični meter, kar ga uvršča celo med cene ruskega plinovodnega plina. Ta razlika v ceni je predvsem posledica neposrednih transportnih poti prek vzpostavljenih plinovodov Severnega morja, medtem ko je treba ruski plin zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer preusmeriti prek Turčije in drugih tranzitnih držav. Takšne preusmeritve znatno povečajo stroške prevoza. Toda Norveška nima dovolj proizvodnih zmogljivosti, da bi z zemeljskim plinom oskrbela polovico celine.
V prvem četrtletju leta 2025 je EU uvozila plin iz tretjih držav prek plinovodov v skupni vrednosti 10,2 milijarde evrov, pri čemer je večina predstavljala norveška dobava. Te številke kažejo, da lahko alternativni viri plina ponudijo konkurenčne cene – vendar le z neposrednimi transportnimi potmi brez geopolitičnih zapletov. Za lažjo predstavo: leta 2021 je bila povprečna uvozna cena zemeljskega plina iz plinovodov še vedno okoli 0,20 evra na kubični meter – cenovna raven, ki se glede na trenutni razvoj dogodkov zdi kot nekaj iz druge dobe.
Bruselj načrtuje popolno prepoved uvoza do leta 2027
Evropska komisija je maja 2025 predstavila daljnosežne načrte za konec uvoza ruskega plina do konca leta 2027. Bruselj želi do konca leta 2025 prepovedati nove pogodbe in obstoječe promptne pogodbe. Da bi podjetjem olajšala izstop iz dolgoročnih pogodb, Komisija razmišlja o pravnih instrumentih, kot so višje tarife ali ničelne kvote. Namen teh ukrepov je evropskim energetskim podjetjem omogočiti, da se sklicujejo na "višjo silo" in prekinejo dolgoročne pogodbe brez kazni.
Vendar je časovni načrt zelo negotov, praktični izzivi pa so precejšnji. Evropska energetska podjetja morajo ne le razviti alternativne vire oskrbe, temveč se spopasti tudi z bistveno višjimi stroški – stroški, ki se bodo na koncu prenesli na potrošnike in industrijo. Razlika v ceni med ameriškim in ruskim plinom poudarja finančna bremena, s katerimi se soočajo gospodinjstva in podjetja. Za energetsko intenzivne panoge bi to lahko povzročilo lokacijske pomanjkljivosti, ki jih je mogoče v celoti oceniti šele dolgoročno.
Madžarska in Slovaška se upirajo
Vse države članice EU ne podpirajo radikalnega odmika od ruskega plina. Madžarska in Slovaška sta že napovedali, da bosta blokirali načrtovane ukrepe, saj sta obe državi strukturno zelo odvisni od poceni ruskih dobav plina. Zaradi svoje geografske lege so naravni prejemniki ruskega plinovoda po črnomorski poti. Popolna prepoved uvoza bi povzročila znatne težave z oskrbo in drastično povečala stroške za te države.
Vendar pa Evropska komisija načrtuje, da bo svoje ukrepe izvajala s kvalificirano večino, s čimer bo zaobšla veto posameznih držav članic – zlasti Madžarske in Slovaške. Vendar je ta pristop politično eksploziven in bi lahko še dodatno spodkopal enotnost Evropske unije glede energetskih vprašanj. Vprašanje ostaja, ali je tako draga energetska strategija lahko dolgoročno politično in ekonomsko vzdržna, če se bodo bremena za potrošnike in industrijo še naprej poveča. Navsezadnje niso ogroženi le gospodinjski proračuni, temveč tudi mednarodna konkurenčnost evropskih podjetij – vidik, ki ga v političnih razpravah včasih spregledamo.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|
Mediji
Ponedeljek, 26. Maj, 2025 ob 14:04:06 
111 ogledov, 
0 komentarjev
