| |
|
| Petek, 14.Februar 2025 ob 10:22:35 |
  |
Od bomb do cepiv...
Na žalost so bile rase pogosto gonilo človeškega napredka. Ali pa vsaj tako radi mislimo. Zgodovina nas uči, da je človeštvo najbolj motivirano, ko nekdo drug drvi proti istemu cilju.
Če ni konkurence, se zdi, da se nam nikamor ne mudi. Toda ali se zavedamo, da so bile te dirke pogosto manj povezane z napredkom in bolj z dominacijo, strahom in propagando? Dirka za umetno inteligenco (AI) ni nič drugega kot zadnji primer tega cikla. In kot vedno se sprašujemo: ali smo žrtve še ene velike zgodbe ali je to res nekaj, kar bo spremenilo svet?
Preden se poglobimo v AI, si poglejmo nekaj najbolj znanih "dirk" v zgodovini. Med drugo svetovno vojno je bil svet obseden s tekmo za jedrsko bombo. ZDA, Nemčija, Sovjetska zveza – vsi so tekli, da bi bili prvi. Rezultat? Hirošima in Nagasaki. Da, napredek je bil ogromen, a cena je bila pošastna (če so bile na ta mesta res jedrske bombe). To je bila rasa, ki je definirala hladno vojno in ustvarila strah pred jedrskim uničenjem, ki traja še danes.
Potem je prišla tekma za osvajanje vesolja v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Potem ko je Sovjetska zveza leta 1957 v orbito izstrelila Sputnik, prvi umetni satelit, so bile ZDA šokirane. To je sprožilo vesoljsko tekmo, kjer sta obe velesili tekmovali, katera bo dosegla večji uspeh v vesolju. Sovjeti so bili prvi, ki so poslali človeka v vesolje (Jurij Gagarin, 1961), ZDA pa so odgovorile z misijo Apollo 11 in prvim korakom na Luno leta 1969. Toda ali je bila ta tekma le znanost in raziskovanje? Ali pa je šlo za boj za prestiž in dokazovanje premoči enega sistema nad drugim?
Za tem je prišla tekma za Luno. ZDA in ZSSR sta tekmovali, kdo bo prvi poslal človeka na Luno. Vsa ta znanost, inovacije in tehnični dosežki so bili seveda impresivni. A ni šlo le za še en boj za prestiž? Ko je Neil Armstrong stopil na Luno, je svet zaploskal, a je to res spremenilo življenje navadnega človeka? Ali pa je šlo le za propagando, da bi dokazali, kdo je "močnejši"?
In kaj je z nedavno tekmo za "cepivo" proti COVID-19? Ves svet je zajela panika, farmacevtska podjetja pa so tekmovala, katera bo prva ustvarila cepivo. Rezultat? Neverjetno hiter razvoj »cepiv«, a hkrati ogromni dobički farmacevtskih velikanov. O samem "cepivu" pa ne bomo več, ker je bilo na straneh tega portala že preveč napisanega... Seveda tudi na človečnost v tej tekmi niso mislili.
Dirka za umetno inteligenco: Nova doba, stara zgodba
In zdaj, leta 2025, smo se znašli sredi nove tekme – tekme za prevlado na področju umetne inteligence. ZDA, Kitajska, EU, velika tehnološka podjetja, kot so Google, Microsoft in OpenAI – vsi so vpleteni. Kakšna pa je tokratna nagrada? Nadzor nad podatki, gospodarstvom in celo nad samim človeškim razmišljanjem.
Kitajska vlaga milijarde v razvoj umetne inteligence, da bi do leta 2030 postala vodilna v svetu. ZDA na drugi strani poskušajo ohraniti svojo tehnološko prevlado, medtem ko običajno "kaskadna" EU poskuša ustvariti "etično AI", da bi se izognila zlorabam.
Danes vsi govorijo o umetni inteligenci in jo prodajajo kot nekaj, kar bo rešilo vse naše težave: od podnebnih sprememb do bolezni, od revščine do izobraževanja. Ker pa svet drvi proti »svetli prihodnosti« in »prihodnosti brez bolezni«, ki jo obljublja umetna inteligenca, bi morda morali končno spoznati, da so vse te »dirke« le načini, kako odvrniti pozornost od resničnih problemov in vzpostaviti še močnejši nadzor nad našim življenjem.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
Mediji
Petek, 14.Februar 2025 ob 10:22:35 
233 ogledov, 
0 komentarjev
