Tisti, ki izberejo napačne besede, tvegajo zapor

Članek RT-Deutsch se ukvarja z načrti Evropske komisije, da kot nova kazniva dejanja v EU uvede »sovražni govor« in »zločine iz sovraštva«. Kritično se sprašuje predvsem o definiciji teh pojmov, ki je v preteklosti ostala nedosledna. Poleg tega so upoštevana možna tveganja zlorabe in vplivi na svobodo izražanja.

Ozadje in politična klasifikacija

• Evropska komisija si že leta prizadeva vključiti "zločin iz sovraštva" v kazensko pravo na ravni EU.

• Že leta 2021 je obstajala zakonodajna pobuda, ki jo je podprl Evropski parlament, a jo je blokiral Svet EU.

• Nova pobuda predlaga dodajanje "zločinov iz sovraštva" na seznam kaznivih dejanj EU - trenutno so tam navedena samo huda kazniva dejanja, kot so trgovina z ljudmi, terorizem ali pranje denarja.

• Kritiki to vidijo kot še en poskus EU, da omeji svobodo izražanja z nejasnimi izrazi in definicijami.

Nejasne definicije in možna arbitrarnost

• Zakonodaja EU še ne zagotavlja jasne definicije "sovražnega govora" ali "zločina iz sovraštva".

• Komisija EU se sklicuje na priporočilo Sveta Evrope iz leta 1997 in svojo definicijo iz leta 2015.

• »Zločin iz sovraštva« se ne bi smel nanašati samo na fizično nasilje, temveč tudi na izražanje mnenj, ki se štejejo za škodljiva za družbo.
• Težava je v tem, da bi morala biti motivacija storilca odločilna za opredelitev kot »zločin iz sovraštva« – kar je subjektivna in težko dokazljiva podlaga kaznivega dejanja.

• Še posebej eksplozivno je sklicevanje na koncepte, kot je "piramida sovraštva", po kateri bi lahko "sovražni tviti" vodili tudi v dejanske nasilne zločine.

Kritika načrtov EU

• Pobuda bi lahko ustvarila pravno podlago za daljnosežne cenzurne ukrepe.

• Izraz "sovraštvo" ostaja nejasen in ga je mogoče različno razlagati glede na politično agendo.

• Kritiki opozarjajo, da bi to lahko bilo orodje za nadzor javne razprave.

• Povezovanje izražanja mnenj s hudimi kaznivimi dejanji, kot sta umor ali genocid, se zdi pretirano in bi se lahko uporabilo kot izgovor za kriminalizacijo nezaželenih glasov.

Članek kaže, da je načrtovana zakonodaja EU problematična, zlasti glede svobode izražanja. Nejasne definicije in močan poudarek na motivaciji storilca bi lahko omogočili dostop do samovoljnega pregona in politične cenzure. Čeprav se je treba boriti proti resničnim zločinom iz sovraštva, ostaja vprašljivo, ali ta poteza služi bolj zatiranju nezaželenih mnenj kot preprečevanju dejanskega nasilja.