Njihovo vedenje lahko analiziramo z več vidikov:

Politična zaveza – Mnogi ameriški mainstream mediji se odkrito ali prikrito nagibajo k določenim političnim strankam ali kandidatom. Na primer mediji kot The New York Times in za CNN pogosto podpirajo demokratske kandidate in poudarjajo vprašanja, ki so v skladu z njihovimi vrednotami. Na drugi strani, Fox News tradicionalno podpira republikanske kandidate in poudarja konservativne vrednote. Ta zaveza pogosto povzroči selektivno poročanje in interpretacijo dogodkov na način, ki bo bolj sprejemljiv za njihovo občinstvo..

Vloga pri oblikovanju pripovedi – Mediji imajo pomemben vpliv na javno mnenje, saj sami izbirajo, katere teme bodo poudarjali in kako jih interpretirali. Osrednji mediji v predvolilnem času pogosto ustvarjajo »okvirje« oziroma naracije, ki oblikujejo percepcijo kandidatov v očeh javnosti. Nekateri mediji so na primer poudarjali vprašanja, povezana z integriteto volitev in gospodarsko politiko, medtem ko so se drugi osredotočali na socialno pravičnost, pandemijo in podnebne spremembe..

Osredotočite se na polemike in škandale – Mainstream mediji se pogosto osredotočajo na polemike, škandale ali kontroverzne izjave kandidatov, da bi pritegnili pozornost in povečali gledanost. V volilnem letu to pomeni, da bodo manj pozorni na konkretne politike in več na afere, ki spremljajo kandidate. Mediji tako pogosto preveč poudarjajo negativne vidike enega kandidata, hkrati pa zaničujejo kontroverznost drugega, odvisno od njegove politične usmeritve..

Preverjanje dejstev in boj proti dezinformacijam – Med kampanjami nekateri osrednji mediji ustanovijo posebne ekipe za preverjanje dejstev, ki preverjajo točnost trditev kandidatov. Vendar se v tem procesu pojavi tudi subjektivnost; kako bodo predstavljene preverjene informacije, je odvisno od uredniške politike. Poleg tega nekateri medijski viri izberejo, katere trditve bodo preverili, druge pa pustijo neobravnavane.

Ankete in napovedi – Številni osrednji mediji objavljajo ankete in napovedi, ki lahko vplivajo na dojemanje volivcev o tem, kdo vodi. Čeprav so ankete koristne, so lahko problematične, ker ne odražajo vedno resničnih trendov, pretirano zanašanje na ankete pa lahko ustvari občutek nepremagljivosti za enega kandidata ali demotivira volivce za drugega kandidata..

Analitiki in komentatorji – Osrednji mediji v predvolilnem času angažirajo številne politične analitike in komentatorje, ki podajajo svoja stališča in analize. Vendar pa je veliko teh analitikov znanih po svoji politični pripadnosti, kar še dodatno prispeva k vtisu politične pristranskosti v osrednjih medijih..

Na splošno glavni mediji v ZDA med predsedniško kampanjo kažejo visoko stopnjo politične polarizacije in pogosto oblikujejo svojo vsebino tako, da ustreza interesom ciljne publike. To še dodatno poglablja delitve med volivci, mnoge pa postavlja v informacijski »mehurček«, v katerem so izpostavljeni le informacijam, ki potrjujejo njihova obstoječa stališča..

V čem in kako so družbena omrežja prehitela in premagala mainstream medije v Ameriki?

Družbeni mediji so prehiteli glavne medije v ZDA na več ključnih načinov. Družbena omrežja so v celoti uspela prehiteti mainstream medije, ker so bolj dostopna, dinamična in prilagojena osebnim preferencam uporabnikov. S tem so revolucionirali način spremljanja novic in oblikovanja mnenj, hkrati pa omogočili večje širjenje dezinformacij, ki predstavljajo izziv za informiranost in kakovost javnega diskurza. Tukaj je nekaj dejavnikov, za katere se zdi, da so bili odločilni pri nedavnih predsedniških volitvah v ZDA.

Hitrost in dostop do informacij – Družbena omrežja omogočajo takojšnjo objavo in distribucijo informacij brez čakanja na uredniški pregled. Novice, govorice in video vsebine je mogoče deliti v realnem času, medtem ko glavni mediji pogosto potrebujejo več časa za objavo zaradi uredniških postopkov in postopkov preverjanja..

Personalizacija vsebine – Algoritmi družbenih medijev prilagajajo vsebino interesom vsakega uporabnika in ustvarjajo prilagojeno izkušnjo, ki je tradicionalni mediji težko ponudijo. Uporabniki prejmejo informacije, ki so v skladu z njihovimi pogledi in interesi, kar povečuje angažiranost, hkrati pa ustvarja informacijske »mehurčke«, kjer se uporabniki ne srečujejo z različnimi pogledi..

Interaktivnost in sodelovanje občinstva – Za razliko od pasivnega uživanja novic prek televizije, časopisov ali celo spletnih portalov družbena omrežja omogočajo neposredno komunikacijo, komentiranje in sodelovanje pri ustvarjanju vsebin. Uporabniki lahko komentirajo novice, delijo svoja mnenja in klepetajo z drugimi ter tako postanejo aktivni udeleženci pri širjenju informacij..

Manj zaupanja v mainstream medije – Zaradi dojemanja pristranskosti in pomanjkanja preglednosti številni Američani izgubljajo zaupanje v tradicionalne medije. Zato se obračajo na družbena omrežja, kjer sami izbirajo vire informacij in sledijo tistim avtorjem, ki so jim osebno verodostojni..

Raznolikost virov in mnenj – Družbeni mediji zagotavljajo platformo za širok spekter glasov, ki so pogosto zunaj mainstreama. To vključuje neodvisne novinarje, strokovnjake, očividce in druge glasove, ki ponujajo različne perspektive. Ta raznolikost uporabnikom omogoča raziskovanje alternativnih pogledov na aktualne dogodke, ki jih mediji le redko lahko ponudijo v tako velikem obsegu..

Viralnost in vpliv vplivnežev – Na družabnih omrežjih se informacije širijo prek mreže deljenja in sledilcev, pogosto pa jih vodijo vplivneži, ki imajo ogromno občinstva in vpliva. Vplivneži na družbenih omrežjih lahko oblikujejo javno mnenje hitreje kot mediji, saj imajo neposreden odnos s sledilci, ki jim zaupajo.

Kako so se odločali mediji v ZDA pred in med kampanjo?

Med predsedniško kampanjo v ZDA so številni mainstream mediji kazali jasne težnje do določenih kandidatov, ta zavezanost pa je bila vidna predvsem v poročanju, izbiri tem in analizah.