Svetovni gospodarski forum je pozval k "nadzorovani razgradnji" svetovnega prehranskega sistema kot del velike "ponovne iznajdbe" človeške prehrane.
V zaskrbljujočem članku, objavljenem na svoji spletni strani v četrtek, je WEF dejal, da je treba prepovedati uživanje mesa in tradicionalne oblike kmetovanja, da bi preprečili tako imenovano "globalno kuhanje".
V članku z naslovom »Feeding the Future: Why Renovation and Reinvention are Key to Saving our Food System« Juliana Weltman Glezer, članica projekta WEF »New Frontiers of Nutrition«, opozarja na emisije toplogrednih plinov pri proizvodnji hrane in opozarja povečanja povpraševanja po hrani za 60 odstotkov, ko svetovno prebivalstvo doseže 10 milijard.
Dailywire poroča: članek nato primerja prehod prehranskega sistema z globalnim prehodom na obnovljive vire energije, kot so sončna in vetrna energija ter električna vozila.
"Prehod na hrano vključuje podobno celovito preobrazbo z dvema različnima fazama sprememb: prenovo in ponovno izumljanje," piše Glezer. "Medtem ko prenova prinaša postopne izboljšave v celotni vrednostni verigi hrane, je namen ponovnega odkrivanja sistemske spremembe: preusmeritev obsežne proizvodnje hrane, ki preoblikuje temeljne strukture sodobne živilske industrije."
Proti pozivu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) k »nadzorovanemu propadu« svetovnega prehranskega sistema ter prepovedi uživanja mesa in tradicionalnih oblik kmetijstva obstaja več argumentov.
To je nekaj izmed njih:- Prehranska varnost in raznolikost : Prepoved mesa in tradicionalnih kmetijskih praks bi lahko škodila prehranski varnosti, zlasti v regijah, ki so močno odvisne od teh virov hrane. Tradicionalni načini kmetovanja in uživanje mesa prispevajo k raznolikosti in kakovosti prehrane
- Družbeno-ekonomski učinki: poljedelstvo in živinoreja sta pomembna vira dohodka za milijone ljudi po vsem svetu. Nenadna prepoved bi lahko povzročila znatne gospodarske izgube, uničila delovna mesta in destabilizirala podeželska gospodarstva.
- Kulturni vidiki: uživanje mesa in tradicionalne kmetijske prakse so globoko zakoreninjene v mnogih kulturah. Prepoved bi lahko naletela na precejšen odpor in bi bila razumljena kot kulturni paternalizem.
- Trajnost in učinkovitost: številne tradicionalne kmetijske prakse so prilagojene lokalnim razmeram in so lahko bolj trajnostne kot industrijske metode. Splošna prepoved bi lahko izrinila te trajnostne prakse in povzročila manj zelenih alternativ.
- Tehnološki in znanstveni napredek : Namesto uvajanja radikalnih prepovedi bi lahko vlagali v raziskave in razvoj za spodbujanje bolj trajnostnih kmetijskih in živinorejskih praks. Tehnologije, kot so precizno kmetijstvo in gensko spremenjeni organizmi (GSO), bi lahko zmanjšale vpliv proizvodnje hrane na okolje.
- Individualna svoboda in izbira: pravica ljudi do izbire lastne prehrane je temeljna pravica državljanskih svoboščin. Prepoved nekaterih živil bi lahko šteli za omejevanje svobode in avtonomije posameznika.
- Realna izvedljivost: globalno prepoved mesa in tradicionalnih kmetijskih praks bi bilo logistično in politično težko izvesti. Različne države imajo različne potrebe, prednostne naloge in vire, kar otežuje enotno izvajanje.