|
|
Sreda, 12.Junij 2024 ob 10:04:49 |
 |
Zadnja skupščina držav Svetovne zdravstvene organizacije, ki se je 1. junija 2024 končala s sprejetjem ključnih točk načrtovanih sprememb mednarodnih zdravstvenih predpisov in delov pandemskega sporazuma, ima eno na videz nepomembno podrobnost. Operativne odločitve o prihodnjih pandemijah so prepustili vladam posameznih držav, ki jih bodo lahko uresničile ali pa tudi ne. Zakaj? . Preden odgovorim na to vprašanje, bi na začetku besedila poudaril, da smo še vedno v »mirnodobnem« načinu delovanja:
WHO s svojimi »pravili«, »sporazumi« in specifičnimi »pogodbami« predstavlja legalistični del spektra – vsiljuje nam vedno nova pravila, ki jih je na legalistični platformi treba spoštovati – ne glede na to, da so v nasprotju. z zdravo pametjo in človekovimi pravicami drugi del legalističnega spektra pa so vsi tisti pošteni znanstveniki, v zadnjem času pa vse več poštenih pravnikov, ki prav tako na legalističen način, torej z obstoječimi zakoni, skušajo preprečiti najbolj množično depopulacijo ljudi na planetu doslej.
Pravo vprašanje je, če in kdaj bo množica obupanih ljudi prešla iz legalističnega načina delovanja v »kinetični« način delovanja – torej mimo zakona in civiliziranih civilizacijskih norm. Človek, ki je razumel, kaj se dogaja, človek, ki je že v lastni družini ali v prijateljskem krogu videl in doživel vso grozo t.i. "cepljenje" - tak človek je tempirana bomba, saj ve, da nima več kaj izgubiti.
Ko se najde zadostno število takih posameznikov, ko postanejo množica - takrat nas zgodovina uči, da gre za državljanski spopad ali državljansko vojno. In vsi veliki misleci s področja vojskovanja, vojnih strategij in vojnih operacij nas že stoletja učijo, da poteka vojne ni mogoče predvideti. To nato postane stohastični "sesek" dogodkov in procesov, ki jih nobena stran ne more z gotovostjo nadzorovati.
Zato je izjemno pomembno, da v naslednjih desetih mesecih čim več držav zavrne sklepe zadnje skupščine držav Svetovne zdravstvene organizacije, ki se je končala 1. junija 2024. V nadaljevanju besedila Poskušal bom bolj osvetliti drugi način delovanja, ko namesto civiliziranih civilistov postanemo gladiatorji, in kako so svetovne elite predvide razvoj dogodkov.
V zadnji "pandemiji" covida je bilo vse bolj ali manj zrežirano z "vrha", s strani vodilnih WHO/WHO, predvsem našega "prijatelja" Tedrosa. Ta taktika se je izkazala le za delno uspešno, k temu pa je pripomoglo predvsem to, da smo bili ujeti »na spanju«. Česa takega v zgodovini še ni bilo poskusa in kar nekaj časa smo potrebovali, da smo pobrali vse niti in razumeli, za kaj pravzaprav gre. Simptomatično je, da je velika večina držav ukaze WHO/WHO poslušala in izvajala po sistemu »copy-paste«.
Naj nova in prihodnja "pandemija" ne gre več po tej poti. Koncertnim mojstrom je zdaj jasno, da bo prišlo do splošnega upora množic ljudi po vsem svetu. Ljudje bi se združili na enotni svetovni platformi in ker je depopulacija še vedno glavni motiv za ves ta kaos okoli nas (vojne, podnebne spremembe, spolna ideologija, pedofilija itd.), bi to depopulacijo morali prebiti v nekoliko drugačni, bolj selektiven način.
Če vladam posameznih držav prepustimo obvladovanje (da ne rečem obvladovanje) neke bodoče »pandemije«, potem obstaja velika verjetnost, da bodo v nekaterih državah sveta ti cilji depopulacije doseženi v večjem obsegu kot v nekaterih drugih državah. . Nekje bo odpor množice ljudi večji, nekje manjši. Za elito je pomembno, da so ljudje razdeljeni in da nimajo dostopa do informacij o tem, kaj se dogaja pri njihovih »sosedih«, saj sicer elita tvega, da se bodo nekatere »prestrašene« države nenadoma »ohrabrile« in se v nekaterih manj zoperstavile. civilizirane načine.
A to je le površinska slika. Pravi razlog za to taktiko, da štafeto namesto Tedrosa prevzamejo vlade držav sveta in njihovi predstavniki - predsedniki vlad, je pravzaprav strah pred elitami. Tako kot med elitami obstaja hierarhija moči in nadzora (ki se nam pogosto prikazuje v obliki piramide), obstaja tudi piramida strahu.
Na vrhu piramide so »družine«, ki so združene v »lože«. Praktično nedotakljivi so ne samo za navadne smrtnike, ampak tudi za vse sloje pod njimi. Navadni smrtniki pravzaprav sploh ne vemo popolnoma, kdo so vsi ti "Rockefellerji", "Rotschildi" in tako dalje. Njihov koncept strahu je popolnoma drugačen od koncepta strahu vseh ostalih članov hierarhije. Resda se bojijo smrti kot vsi ljudje, ne glede na njihov položaj in mesto v piramidi (ne)moči. Poleg prvobitnega prvinskega strahu pred smrtjo jih muči še en poseben strah, to je strah pred neuspehom. Elite na vrhu se bojijo samih sebe in situacij, v katerih bodo s svojimi napačnimi koraki ali napačnimi taktikami »spustili na cedilu« člane »družine« – oziroma v širšem kontekstu člane »lože«. Vsak neuspeh je strogo kaznovan z izgubo mikropoložaja v tej loži, v hudih primerih z izobčenjem, včasih, ko naredijo zelo hudo napako, pa je lahko smrtna kazen.
Zato te elite svoje odgovornosti in strahove rade prelagajo na nižje plasti te hierarhične piramide. Vedno je nekdo drug kriv, če gre kaj narobe. Njihova osnovna značilnost je, da se te elite ne bojijo nikogar iz nižjih slojev.
Tik pod njimi je prva plast, prvi "ešalon" človeških vojakov, ki jih poznamo kot ultrabogate milijarderje in močne ljudi, kot so: Bill Gates, Elon Musk, Jeff Bezzos, Larry Fink itd. Več ali manj vemo, kaj njihove naloge so: strateško načrtovanje, taktiziranje in operativno izvajanje norih idej. A vprašajmo se: česa se ti ljudje pravzaprav bojijo? Vsekakor se bojijo smrti, bojijo pa se tudi svojih »nadrejenih« na vrhu piramide. In tu se njihov strah bolj ali manj konča. So tako močni, tako bogati, tako samozavestni, tako arogantni in nesramni, da se pravzaprav ne bojijo ničesar in nikogar. Prepričani so, da lahko v primeru kakšnega megarupora množic kupijo njihovo zaščito in mir. To so zagotovo zelo inteligentni ljudje, ki ne znajo le služiti denarja – znajo si poskrbeti tudi za lastno zaščito. Ti ljudje se ne bojijo nikogar iz nižjih slojev.
Na drugi plasti so predsedniki in voditelji vlad ter ljudje, ki sestavljajo notranji krog velikih organizacij, kot so izvršni organi Evropske unije, na primer Evropska komisija. Kot nas uči zgodovina, so atentati na te ljudi ne le mogoči, ampak so se v preteklosti zgodili neštetokrat. Zadnji tovrstni poskus atentata je bil na slovaškega premierja Roberta Fitza. Tu pridemo do zelo pomembnega premika v psihologiji strahu glede izvajanja neke bodoče »pandemije«.
Predsedniki vlad držav sveta se zavedajo, da so lahko atentati nanje, bodisi s strani popolnoma neznanih ljudi, bodisi s strani včerajšnjih "kolaborantov". Ti ljudje običajno niso tako inteligentni kot tisti v »nadstropju zgoraj«. Vendar so še vedno dovolj inteligentni, da razumejo izvor tega trajnega strahu. Tako poleg strahu pred naravno smrtjo in strahu pred nadrejenimi zelo jasno čutijo strah pred tistimi, ki živijo v nižjih slojih te hierarhične strukture. Strah pred nasilno smrtjo je vedno prisoten. To je tudi zadnja plast v hierarhiji, ki spada v kategorijo »principali«.
In ker bodo v naslednji "pandemiji" voditelji vlad prejeli posebne naloge od Tedrosa in drugih oblastnih struktur, morajo ustvariti resnično varovalno območje za njihovo (fizično) zaščito, ne le v obliki "specialistov" in telesnih stražarjev - predvsem pa v smislu svojih neposrednih podrejenih, na katere bo lahko "preložil" ne samo krivdo, če bo šlo kaj narobe, ampak tudi tisto najpomembnejše - na podrejene bo lahko prenesel in "tarče" njihov hrbet".
No, zdaj smo prišli do najbolj zanimivega, tretjega, sloja v tej hierarhiji, to so predstavniki medicine in javnega zdravstva, predstavniki medijev, politični aparatčiki in visoki funkcionarji birokracije v določenih državah sveta – to so tisti s »tarčo na hrbtu«. Zanje preprosto ni dovolj »telesnih stražarjev«, ker je njihovo število zelo veliko. V tretji plasti te hierarhije živijo in delajo izvajalci nalog, ki prihajajo »od zgoraj«. Zgodovina je pokazala, da je v vseh konfliktih, ki postanejo »kinetični«, torej ko ljudje umirajo, največ žrtev prav v tem sloju – veliko več kot v višjih slojih, ki se znajo učinkovito izolirati od morebitnega »povračila«, ko se dogodki zgodijo. izven njihovega nadzora. Elite in predstavniki prvih dveh slojev praviloma ne umirajo, razen v zelo redkih primerih. So bolj ali manj zaščiteni. Šele v tej, tretji plasti, ki je tudi najštevilčnejša, se začnejo prave žrtve. In število žrtev je sorazmerno z brutalnostjo spopada.
V tej tretji plasti je ena prednost za nas navadne državljane. Med predstavniki tega sloja je kar nekaj ljudi, ki so inteligentnejši od svojih šefov: predsednika vlade in predsednika. Vsi so resda zelo arogantni, samozavestni in pripravljeni pohoditi vse pred seboj – a le do neke mere. Ko se res zgosti, prevladata njihova inteligenca in smisel za preživetje, zato se v tretjem sloju pojavijo razpoke, ko pa nastanejo, se razpoke rade širijo.
Prav zato je potrebna močna propaganda elite, da ne pride do situacije, ko se bodo razjarjene ljudske množice začele obračunavati s predstavniki tretjega sloja. Kajti če tretji sloj v tem spopadu (predstavniki medicine in javnega zdravstva, predstavniki medijev, politični aparatčiki in visoki funkcionarji birokracije) izgubi veliko število predstavnikov in izvršiteljev - bi se ostali lahko prestrašili in zavrnili nadaljnje "sodelovanje" . Nekaterim morda "moralni kompas" deluje, ko in če vidijo vse grozote, ki so jih povzročili s svojo ošabnostjo in pohlepom - hkrati pa jih zapušča tudi "sreča". In prav tega elite ne morejo predvideti. Nihče ne more zares napovedati, kaj se bo zgodilo, ko se bo nekega dne začela nova »pandemija« in še ostrejši represivni ukrepi – na drugi strani pa se bodo pojavile množice državljanov, ki so tisti dan, no, »stali na levi nogi«, pozabili na civilizacijskih norm in se podal v »partizanski« boj.
Prepričan sem, da so elite to dobro načrtovale in napovedovale. Zato so izbrali taktiko, da vsa pooblastila WHO/WHO za obvladovanje bodočih "pandemij" prenašajo na vlade posameznih držav. Elite so ustvarile tampon cono, da bi preprečile »povratno zanko« in uresničitev svojih največjih strahov. Če jim gre kaj narobe - naj za to plačajo tisti na tretji plasti hierarhične piramide, medtem ko bodo tisti na drugi plasti sčasoma izgubili privilegije upravljanja svojih držav. Navsezadnje so le navadni smrtniki, ki jih bo prej ali slej treba zamenjati, ko se jim bo iztekla življenjska doba. Elite ne marajo, da se jim okoli nog vedno motajo eni in isti ljudje nižjega »statusa«. Zato je treba vse, kar je pod njimi, vsake toliko "prezračiti" in "obnoviti". Premierji pridejo in odidejo - banke in tovarne ostanejo.
Ravno v tem tretjem sloju: predstavniki medicine in javnega zdravstva, predstavniki medijev, politični aparatčiki in visoki uradniki birokracije – se vidi vsa pokvarjenost elit, ki so ta sloj svojih »podanikov« izbrale za » grešni kozli«. Če stvari uidejo izpod nadzora, bodo kolateralna škoda. In ne samo to: predstavniki tega sloja se v mnogih primerih ne bodo mogli izogniti cepljenju, ne glede na to, ali poznajo vsebino cepiva ali ne.
Seveda je »elitnim« psihopatom vseeno za nikogar, zato lahko tudi pripadnike prvega sloja hierarhije po potrebi nadomestijo ali nadomestijo drugi ljudje, drugi milijarderji in oblikovalci javnega mnenja. Kakor koli se bo izkazalo, bo neizogibno prišlo do določene depopulacije: veliko ljudi bo zaradi svoje nevednosti ubogalo ukaze svojih lokalnih vlad in njihovih izvajalcev. A zato lahko s 100% gotovostjo trdimo, da ne bodo vsi. Kako se bodo vlade v določenih državah odzvale na odpor manjše ali večje množice ljudi? Ali bo zavzel "trdo" linijo in s pomočjo represivnega aparata (policija, vojska) uvedel "red" ali pa bo klonil pod močjo množic in dobro premislil o upravičenosti takšnih potez - to bomo še videli. . Vsi ljudje nimajo enakega "trebuha" in enako debelega "podplata" na licu, kar velja tudi za predsednike vlad.
Zelo zanimivo in indikativno je, da so v tretji plasti, celotno obdobje od »pandemije«, zadnja štiri leta, t.i. »žvižgači« in »krti« – nasploh ljudje, ki so radi na pravi strani zgodovine in znajo zelo zgodaj zaznati manipulacije elit. V nekem potencialnem »kinetičnem« spopadu bi bili ti ljudje v veliki nevarnosti, saj javnost praviloma ne ve za obstoj teh ljudi, še manj pa, kdo bi lahko bili.
Zato ponavljam: izjemno pomembno je, da v naslednjih desetih mesecih čim več držav zavrne sklepe zadnje skupščine držav Svetovne zdravstvene organizacije, ki se je končala 1. junija 2024. Sicer vstopamo v neznano vodah, kar lahko vodi ne le v biomedicinski teror, ampak tudi v pravi fizični masaker epskih razsežnosti.
Verjemimo in upajmo, da bodo modri ljudje sveta našli pravi način, da pravočasno ustavijo to divjanje elit in preprečijo nepopravljive posledice za človeštvo.
|
Komentarji 1
 | ID13583 Gost 12. Jun, 2024 |  |
TAKO JE TUD JAZ SEM TEMPIRANA BOMBA
IZGUBITI NIMAM NIČ ...
SE BO M PREKVALIFICIRAL V ČISTILCA TEH PODGAN IN NJIHOVIH PODPORNIKOV
LJUDJE BOMO IMELI VELIKO DELA
KOMAJ ČAKAM ZAČETEK ČISTILNE AKCIJE |
|
|
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
| Galerija:
| |