Ljudje, ki spodbujajo to tako imenovano "vojno proti dušiku", trdijo, da je presežek dušika v okolju nevaren in onesnažuje zemljo, vodo in zrak. Pravijo, da celo uničuje ozonski plašč. V ospredju teh trditev so Združeni narodi, ki brez dokazov nakazujejo, (sej veste kako je bilo z lažnimi cepivi) da dušik ne le prispeva k tako imenovanim podnebnim spremembam, ampak da onesnaženje z dušikom nekako ogroža zdravje ljudi in je škodljivo za svetovno gospodarstvo.

"Dušik je primarno hranilo, potrebno za preživetje vseh živih organizmov na Zemlji," je priznala Leticia Carvalho, glavna koordinatorka oddelka za morske in sladke vode Programa Združenih narodov za okolje. "Toda svet se mora prebuditi glede vprašanj dušikovih odpadkov in možnosti skupnega ukrepanja za njegovo trajnostno uporabo."

Šrilanka in Nizozemska vodita "vojno proti dušiku"

Dve od glavnih držav, ki vodita globalistično "vojno proti dušiku", sta Šrilanka in Nizozemska.

Aprila 2021 je šrilanška vlada pod vodstvom takratnega predsednika Gotabaya Rajapaksa prepovedala uporabo vseh kemičnih gnojil v majhni otoški državi z 22 milijoni ljudi.

Približno leto po tej odločitvi je bila vlada zaradi množičnih protestov prisiljena odpraviti prepoved, potem ko je povzročila hiter padec pridelka hrane, pri čemer nekatere ocene kažejo na letni upad pridelka riža za vsaj 30 odstotkov.

"Ne morem se spomniti nobenega trenutka v preteklosti, ko smo se morali toliko boriti, da smo dobili spodoben pridelek," je takrat objokoval 65-letni WM Seneviratne v vasi Agbopura na vzhodu Šrilanke. »Lani smo s teh dveh hektarjev dobili 60 vreč [riža]. Toda tokrat jih je bilo le 10.«

"Ti pridelki potrebujejo sečnino. Kompost enostavno ni dovolj dober, nismo pa prejeli niti organskega gnojila, ki ga razdeljuje vlada,« je dodal. Urea, pogosto uporabljeno in poceni kemično gnojilo, ki vsebuje 46 odstotkov dušika, je bistven element v življenjskem ciklu pridelka za kmete po vsem svetu, kot je Seneviratne.

In na Nizozemskem je nizozemska koalicijska vlada pravkar dobila zeleno luč Evropske unije za napredek pri načrtu za prepolovitev izpustov dušika do leta 2030 z razlastitvijo zemlje kmetom v državi.

Načrt predvideva skoraj 1,5 milijarde evrov (1,64 milijarde dolarjev) za kmete, ki so pripravljeni "prostovoljno" prodati svoje kmetije državi v zameno za precejšnje nadomestilo. Vsa kmetijska dela na zaseženih zemljiščih bi nato takoj prenehala, da bi preprečili velike emisije dušika iz območja. V naslednjih nekaj letih naj bi zaplenili približno 3000 kmetij.

Napadu na kmete zaradi njihovih domnevno škodljivih izpustov dušika se lahko kmalu pridružijo številne druge države, zlasti tiste države, ki so se zavezale k zmanjšanju svojih izpustov dušika.