To, da moramo piti dovolj vode, je nekako splošno znano. Ve se, da voda pospešuje presnovo, znižuje raven stresa, povečuje kognitivne sposobnosti in pomaga pri hujšanju. In ker na drugi strani vemo, da je več kot 60 odstotkov našega telesa voda, je nekako logično, da je ta zelo pomembna za delovanje našega telesa. Skrbeti za hidracijo telesa je torej zelo pomembno. Toda kako ta deluje? No, tu pridemo do hormona, imenovanega vazopresin.
Vazopresin je hormon, ki v človeškem telesu opravlja celo vrsto nalog – od tega, da pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka in telesne temperature pa do tega, da je lahko eden od bioloških oznak (markerjev) za avtizem pri otrocih. Ena do njegovih nalog je tudi regulacija ravni hidracije v telesu in ker je pri debelih ljudeh in diabetikih raven vazopresina povišana, je znanstvenike univerze v Koloradu zanimalo ali ima tudi kakšno vlogo pri hujšanju.
V ta namen so izvedli poskus na miših. Nekaj časa so jih hranili s sladkano vodo in ugotovili, da ta dejansko vzpodbudi izločanja vazopresina, ta povzroči, da telo vodo shranjuje v maščobnih celicah, s tem povzroči dehidracijo, žejo, pitje, ponovno nalaganje v maščobne celice in posledično povečanje telesne teže. Nadaljnje raziskave so pokazale, da vazopresin deluje preko receptorja V1b, katerega obstoj je znan že nekaj časa, nihče pa ni razumel, kakšna je njegova funkcija. Omenjeni znanstveniki so ugotovili, da sladkor na miši, ki jim je primanjkovalo receptorjev V1b, ni imel nobenega vpliva oziroma se pri njih voda ni nalagala v maščobne celice.
Kaj pa pitje nesladkane vode? Raziskava je pokazala, da to krepko zniža raven vazopresina in s tem pomaga pri hujšanju oziroma preprečuje nalaganje vode v maščobne celice, poleg tega pa vpliva tudi na presnovne težave, kot so visok krvni tlak, povišan krvni sladkor in povišani trigliceridi. Seveda bi takoj pomislili, da je za preprečevanje debelosti, diabetesa, visokega tlaka in še česa dovolj, če pred spanjem spijemo kak kozarec vode več. Na žalost zadeve niso tako preproste, saj omenjene težave povzroča še cela vrsta drugih dejavnikov. Je pa res, da te ugotovitve krepko pripomorejo k razumevanju delovanja presnovnega sistema in lahko v prihodnosti privedejo do novih odkritij.
Raziskava je bila objavljena v publikaciji JCI Insight.
Vir: University of Colorado
|
