Kostanj (Foto: Splet)
V jesenskih dneh lahko v gozdovih in na njihovih robovih naberemo več različnih jesenskih divjih u??itnih plodov.
Preden se lotimo nabiranja drnulj, trnulj, jerebike, brogovite, ??ipka, ??eloda, bukovega ??ira in drugih gozdnih plodov, jih moramo dobro poznati, da jih ne zamenjamo z neu??itnimi in strupenimi. Poleg tega se je koristno poučiti o njihovi ustrezni pripravi in predelavi, saj nekateri niso u??itni surovi. Divje sadje je superhrana, ki nam jo ponuja narava.
?Izbira divjih u??itnih plodov je veliko o??ja, saj jih je pribli??no 20 vrst v primerjavi z divjo zelenjavo in začimbnicami, ki jih je več kot 2000 vrst. Vseeno se vedno najde kaj prijetno okusnega. Jesen je pravi čas za nabiranje in pripravo divjega sadja, kot so drnulje, trnulje, jerebika, mokovec, ??elod, ??ir, brogovita, črni bezeg, ??ipek in ??e nekatere druge vrste. Prehransko so neprimerno močnej??i kot gojeno sadje. Omogočijo nam vrnitev spomina v čase, ko ??e nismo gojili hrane in redili ??ivali, in prav zaradi tega so neprimerno bolj poznali učinke in prehransko moč u??itnih divjih rastlin, seveda s plodovi vred,? pripoveduje Dario Cortese. Zase sicer pravi, da je samostojni divjak, ki se ukvarja z raziskovanjem u??itnih divjih rastlin in njihovega vpliva na človekovo prehrano in zdravje.
Nabiramo le to, kar res poznamo!
Med pohajanji po gozdu je prijeten izziv zanj tudi nabiranje u??itnih jesenskih plodov. A te se je seveda treba naučiti prepoznati v naravi, da jih ne bi zamenjali z neu??itnimi oziroma strupenimi plodovi: ?Nabiramo torej le to, kar poznamo. Med divjimi plodovi je kar nekaj strupenih vrst, s katerimi ni prijetno imeti opravka. Ni druge mo??nosti, kot da vsako vrsto rastline in plodu dobesedno osebno poznamo.? Najla??je jih spoznamo z izostrenim opazovanjem in upo??tevanjem podatkov v priročnikih na to temo, svetuje izku??eni poznavalec, ali z udele??bo na delavnicah na temo divje hrane.
??elod kot nadomestek kave
Pod hrasti, pravi Dario Cortese, je ??eloda največ ??e od sredine septembra. Vendar se zgodi, da se plodovi zaradi klanca skotalijo kam dlje, in potem jih najdemo tudi pod bukvami, kjer je sicer ??ir, ali pod drugimi drevesi. Najbli??ji hrast takrat ni daleč. Pri nas raste več vrst hrasta in ??elodi vseh so precej trpki. ?e najmanj trpki so plodovi črničevja, vednozelenega primorskega hrasta. Pobiramo odpadle plodove in se nato lotimo izlu??evanja trpkih snovi. Pri lu??čenju ??eloda ni druge mo??nosti, kot da primemo za no?? in vsakega posebej olupimo.
Dario Cortese v gozdu v bli??ini doma nabere tudi kobule ??ivo oran??nih plodov jerebike, za katere pravi, da so med najimenitnej??imi za pripravo divjih jedi. (Foto: Pixabay)
Bukov ??ir ?? za pra??enje ali maslo
Poleg ??eloda lahko jedilnik obogatimo s toplotno predelanim bukovim ??irom. ?Običajno začne ??ir odpadati sredi septembra in kar sam skoči iz bodeče skledice. Nabrani ??ir dodatno predelamo, kajti surov je rahlo strupen. Nekdaj so iz olu??čenega ??ira stiskali odlično jedilno olje, strupene snovi pa so po stiskanju ostale v oljni pogači. V dana??njem času je najprimerneje, da ga uporabljamo v pra??eni obliki,? razlo??i poznavalec divje hrane. ??ir z lu??čino vred popečemo oziroma popra??imo podobno, kot pečemo kostanj. Nato ga z lahkoto olupimo, saj popra??en skoraj sam skoči iz lupine. Pojemo ga kar takega, lahko pa ga zmeljemo in uporabimo za pripravo pesta, na primer s čema??evimi čebulicami.
Drnulje, plodovi rumenega drena
Na gozdnih robovih in v svetlih gozdovih na Krasu, v Trebu??i, na Kozjanskem in drugod, celo v mestih, lahko naberemo drnulje, ki so plodovi rumenega drena. V mestih dozorijo ??e konec avgusta, sicer pa vidimo prve rdeče plodove teden ali dva pozneje. Drnulje so podolgovate ovalne oblike z veliko ko??čico, nekoliko so podobne oljkam. Sprva so ti plodovi trpki in kisli, zato je treba počakati, da se obarvajo temnordeče. Najpreprosteje je, da počakamo, da odpadejo, in jih nato dobesedno pobiramo. Ni treba čakati na prvo slano, saj vsi plodovi odpadejo ??e prej. ?e drnulje naberemo premalo zrele, jih damo za nekaj dni v hladilnik, kjer bodo nekoliko bolj dozorele in se zmehčale. ?Odlične so surove, vendar jemo le mehke, temnordeče plodove, ki so odličnega okusa in so pravo eksotično sadje med u??itnimi divjimi plodovi,? je navdu??en Cortese. Ob tem opozarja, da so plodovi sorodnega rdečega drena manj??i, veliki kot borovnice, temnovijolični in veljajo za neu??itne, niso pa strupeni. ?Naj imeni obeh vrst ne zmedeta ?? rumeni dren je dobil ime po rumenih cvetovih, ki se odprejo zelo zgodaj spomladi, ??e pred olistanjem grma. Rdeči dren je dobil ime po rdeče obarvanih vejicah.?
Trnulje, plodovi črnega trna
?eprav je črni trn precej trnat, se marsikdo v gozdu razveseli trnulj, ki se na grmih obdr??ijo ??e novembra in decembra, ??e dolgo potem, ko odpadejo listi. Zaradi trnja jih nabiramo previdneje. Trnulje so prednice gojenih sliv in so videti podobno, le da so manj??e, okrogle in zelo modrovijolične. Vedno, tudi po slanah, so trpke in zato najbolj primerne za predelavo. Najbolje je, da plodove, čeprav jih naberemo ??ele po prvih slanah, zamrznemo za od dva do tri tedne ?? v tem primeru so po okusu nekoliko manj divje, torej trpke. ??e jih naberemo prej, jih zamrznemo za vsaj mesec dni. Zaradi obilice antioksidantno učinkujočih antocianskih barvil in zaradi organskih kislin učinkujejo čistilno in za??čitno pred te??avami, ki jih povzroča dana??nji način ??ivljenja.?
Jerebika z oran??nimi plodovi
Dario Cortese v gozdu v bli??ini doma nabere tudi kobule ??ivo oran??nih plodov jerebike, za katere pravi, da so med najimenitnej??imi za pripravo divjih jedi. ?Plodovi so kisli, trpki in nekoliko grenki ter prav malo sladki. Bogastvo okusov torej. Marmelado iz njih pripravimo tako kot iz trnulj. ?ele ko stoji nekaj mesecev, ??e primerneje leto in več, se trpkost nekoliko unese. Zorenje skraj??amo tako, da plodove zamrznemo za nekaj tednov, jih nato odmrznemo in se lotimo priprave marmelade,? svetuje. Zelo primerna je kot dodatek kuhani govedini, divjačini, s pra??enim krompirjem in na solatah. Najpogumnej??i jo jedo na kruhu z maslom. Jerebikove plodove lahko posu??imo in jih nato uporabimo za sadne čaje, pripravo sokov, vina in ??e kak??en zelo divji shranek.
Brogovita s kobuli svetlečih se rdečih plodov
A to ??e ni vse. Na gozdnih robovih lahko na grmu z imenom brogovita naberemo njene zrele, mehke plodove. ?Od septembra naprej zorijo kobuli svetlečih se rdečih plodov. Sprva so trdi, med zorenjem pa se zmehčajo in dobijo vonj, podoben baldrijanu. Na vejah se obdr??ijo globoko v jesen, včasih ??e v zimo. Plodovi so surovi rahlo strupeni, podobno kot plodovi sorodnega črnega bezga, zato jih moramo toplotno obdelati, da postanejo povsem u??itni. Uporabljamo jih za pripravo enakih shrankov kot iz drugih plodov.?
Marmelada iz trnulj, plodov črnega trna
Marmelado iz trnulj najpreprosteje pripravimo tako, da damo trnulje v lonec, jih skoraj do vrha zalijemo z vodo in zavremo. Po potrebi vremo ??e nekaj minut, da plodovi popokajo. Nato tekočino odcedimo in jo tako ali drugače uporabimo, na primer kot osnovo za kompot, plodove pa pretlačimo v pasirniku, da dobimo gladko sadno ka??o. Vkuhamo jo s sladkorjem, dovolj je od pol do tri četrt te??e sladkorja gleda na stehtano sadno ka??o. ?Tako skuhamo marmelado, ki je ??e vedno kisla, trpka pa tudi sladka in je odlična z govedino iz juhe, z divjačino, s pra??enim krompirjem, kot dodatek solatam. Za tiste z zelo zdr??ljivim okusom pride prav tudi kot običajna marmelada, torej na kruhu, z maslom ali brez. V hladilniku zdr??i več let,? priporoča Dario Cortese.
|
