(Foto: Splet)
Za nezadovoljstvo ljudi s svojimi telesi so pogosto okrivljene slike vitkih pevk ali hollywoodskih zvezdnic, s katerimi smo vsak dan bombardirani prek različnih medijev. Toda znanstveniki so zdaj ugotovili, da gre krivdo za ??eljo po vitkem telesu pripisati bolj genom kot pa dru??bi.
Znanstveniki z Michigan State University so več kot tristo parov dvojčic povpra??ali o njihovi samopodobi. Ugotovili so, da je "idealizacija vitkega" v 43 odstotkih podedovana.
Seveda tudi okoljski dejavniki vplivajo na to, ali posameznik čuti pritisk, da mora huj??ati. Toda kulturni vplivi, kot je denimo prikazovanje vitkih ??ensk v medijih, niso tako pomembni kot individualne izku??nje, kot denimo udele??evanje plesnih vaj in neposredno primerjanje z ostalimi, so dodali strokovnjaki.
Sodobno enačenje vitkosti z lepoto je pogosto označeno kot glavno vodilo k razvoju prehranjnih motenj. Jessica Suisman, ki je vodila ??tudijo, pravi: "Vsi smo vsakodnevno bombardirani s sporočili, ki poudarjajo vrednote vitkosti, toda zanimivo je, da le nekatere ??enske ponotranjijo vitkost kot ideal. To ka??e, da so zaradi genetskih dejavnikov nekatere ??enske bolj dojemljive za tak??en pritisk kot druge."
Znanstveniki so izpra??i dvojčice, stare med 12 in 22 let. Vpra??ali so jih, kako dojemajo svoja telesa, koliko si ??elijo, da bi bile videti kot ??enske v filmih in revijah in podobno. Ko so pri vsakemu dekletu ocenili stopnjo "idealizacije vitkosti", so primerjali odgovore enojajčnih dvojčic z odgovori dvojajčnih. Pokazalo se je, da imajo enojajčne dvojčice veliko bolj podobne stopnje tovrstne idealizacije.
?tudija je tudi pokazala, da so ??ir??i kulturni vplivi, kot so denimo mediji, manj pomembni kot osebni dejavniki. ?e ima ena dvojčica osebne izku??nje, ki ji govorijo, da je bolje biti vitek, potem ima to veliko večji vpliv, kot pa če bi to ugotavljala le prek medijev. Suismanova je dejala, da jih je to presenetilo, saj so bili prepričani v nasprotno ?? da bodo imeli mediji večji vpliv na dekleta.
|
