Probiotiki so bakterije in v redkih primerih tudi drugi mikroorganizmi, ki zau??iti v zadostni količini koristno vplivajo na zdravje. ?eprav je večina probiotikov iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, pa moramo vedeti, da vsak laktobacil ali bifidobakterija ??e nista probiotik. Koristni učinki probiotikov so namreč specifično vezani na določeno vrsto oziroma celo podvrsto, na tako imenovani sev.
Probiotiki in črevesne oku??be
O tem, kako koristni so probiotiki za zdravje, nas zadnjih nekaj let obve??čajo tako proizvajalci ??ivilskih izdelkov in prehranskih dopolnil kot tudi zdravniki. Izdelkov, ki naj bi vsebovali probiotike, je na tr??i??ču vsak dan več. Med Slovenci so zelo priljubljeni, saj so za medom, vitamini in omega ma??čobnimi kislinami na tretjem mestu po pogostosti u??ivanja. Na tr??i??ču imamo okoli 40 različnih proizvodov v obliki hrane ali prehranskih dopolnil, a stroka opozarja, da mnogi nimajo z raziskavami podprtih dokazov o koristnosti. Učinkovitost v klinični praksi lahko potrdijo le resne raziskave.
Do zdaj je bilo največ raziskav o učinkovitosti probiotikov narejenih pri črevesnih oku??bah: "Dokazano je, da nekateri probiotiki skraj??ajo čas prisotnosti simptomov in omilijo potek črevesnih oku??b. Ob tem vemo, da so nekateri bolj učinkoviti pri zdravljenju virusnih, drugi pa bakterijskih oku??b. Izbor probiotičnih sevov v preparatih za preprečevanje drisk na potovanjih je tak??en, da preprečuje predvsem oku??bo in razrast pogojno patogenih bakterijskih vrst. Torej gre za drugačen izbor kot pri probiotikih, namenjenih zdravljenju črevesnih oku??b v domačih krajih, ki jih v večini povzročajo virusi in ne bakterije." V razvitem svetu okoli 80 odstotkov drisk povzročijo virusi, ??tevilne raziskave pa so pokazale, da specifični probiotiki lahko pomembno skraj??ajo ali olaj??ajo potek driske.
Dokazano koristni so probiotiki ob jemanju antibiotikov. "Ti so atomska bomba in z njo ubijemo ??e polovico dobrih bakterij. Zato se v času jemanja antibiotikov razmerje med normalnimi črevesnimi bakterijami zelo spremeni. Za ponovno vzpostavitev ravnote??ja v črevesni mikrobioti lahko izberemo sev, ki bo s tvorbo protiklostridijskih dejavnikov prepreč razmno??evanje bakterije (clostridium difficille), ki je najpogostej??i povzročitelj drisk zaradi jemanja antibiotikov, da se driska pojavi pri 10 do 40 odstotkov tistih, ki jemljejo antibiotike. Po statističnih podatkih pa se povprečen Evropejec zdravi z antibiotiki nekajkrat na leto.
Zelo merljiv učinek so probiotiki pokazali tudi pri vnetju ??epa, ki ga kirurgi naredijo po tem, ko odstranijo debelo črevo (pouchitis). Ta ??ep iz več gub ozkega črevesa, ki slu??i kot rezervoar za blato - ljudje gredo lahko zaradi tega na strani??če 5-krat namesto 15-krat na dan - se dostikrat vname. Te??ava precej spominja na ulcerozni kolitis, ki ga zdravijo z antibiotiki, a se pogosto ponavlja. Specifični probiotiki dokazano zmanj??ujejo tako ??tevilo vnetij kot njihovo jakost. Glede na dokaze lahko rečem, da probiotik v tem primeru deluje kot zdravilo.
Probiotike dobro prena??ajo tudi ljudje z laktozno intoleranco.
Namesto flore mikrobiota
Danes strokovnjaki govorijo o črevesni mikrobioti, včasih pa se je temu reklo črevesna flora. V mikrobioto poleg bakterij ??tejejo tudi druge organizme, med njimi glivice, nekaj pra??ivali in viruse. Na prvem svetovnem srečanju o mikrobioti in njenem vplivu na zdravje v Evianu, ki ga je organiziralo Evropsko zdru??enje za nevrogastroenterologijo in motiliteto, je prof. dr. Oliver Goulet iz Francije poudarjal prav soodvisnost črevesne mikrobiote in zdravja. Po njegovih besedah je črevesna mikrobiota, čeprav ji lahko priznamo prevlado, saj o njej govorijo celo kot o novoodkritem organu, na?? prijatelj in ne na?? sovra??nik.
Zato je razumljivo, da se znanstveniki usmerjajo v nove raziskave, s katerimi bi raziskali in dokazali vpliv probiotikov (določenih sevov) tudi pri drugih boleznih. Zelo zanimivo področje, ki je sicer ??e daleč od uporabnosti, je povezanost mo??ganov in črevesja. Kot je razlagal prof. dr. Fernando Azpiroz iz ?panije, je dogajanje v črevesju dokazano povezano tudi z na??o psiho, ni pa ??e povsem raziskano, kak??no vlogo ima pri tem črevesna mikrobiota.
Za zdaj tudi ??e niso dokazali koristi jemanja probiotikov pri kronični vnetni črevesni bolezni, Chronovi bolezni, uleroznem kolitisu... So pa ugotovili (najprej pri ??ivalih, zdaj tudi pri ljudeh), da se mikrobiota pri vitkih in debelih razlikuje. Poizkuse so delali pri ??ivalih s sterilnim črevesjem, in sicer tako, da so eni skupini dali mikrobioto debelih, drugi skupini pa suhih ??ivali. Pokazalo se je, da so se ??ivali, ki so dobile mikrobioto debelih vrstnic, v določenem času s popolnoma enako hrano kot ??ivali v drugi skupini bolj zredile. Tako sklepajo, da je mikrobiota vplivala na izkoristek hrane. Zato nadaljujejo raziskovanje v tej smeri, saj bi rezultati lahko pomembno vplivali na obravnavanje in zdravljenje cele vrste presnovnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, zvi??anega krvnega tlaka... Z modifikacijo bakterij v črevesju bi morda lahko zmanj??ali indikacije za te bolezni.
Precej si obetajo tudi od raziskav na področju alergij, tukaj nekaj dokazov ??e imajo, a ??e vedno premalo. V raziskavah so namreč uporabljali različne seve in različne populacije, zato so dobili tako pozitivne kot negativne izide. Obetavno pa je, da so v nekaterih primerih, ko so matere v nosečnosti in ??e nekaj mesecev po rojstvu otroka u??ivale probiotike, dokazali, da se je pojavnost alergijskega ekcema pri otrocih za polovico zmanj??ala v primerjavi s skupino, ki je namesto probiotikov prejemala placebo.
Tako kot Orel je tudi Aspiroz poudaril, da ne moremo pričakovati čude??nih učinkov od vseh probiotikov, pač pa moramo za točno določeno te??avo jemati določen probiotik v predpisanih količinah. In kako vemo, kateri probiotik nam bo pomagal? Posvetujte se s svojim zdravnikom ali farmacevtom.
Zelo redki stranski učinki
Probiotiki imajo zelo redke in v glavnem blage stranske učinke. Do zdaj so zabele??ili okoli 30 primerov (probiotike u??iva na milijone ljudi), pa ??e pri teh jim ni uspelo dokazati, ali so bile te??ave res povezane s probiotiki, saj je ??lo za zelo bolne ljudi. So pa ??tudije iz intenzivnih oddelkov bolni??nic dokazale, da so probiotiki ljudem z izrazito zmanj??ano imunostjo (po kemoterapiji, virus HIV...) zelo koristili. Pri bolnikih z akutnim vnetnim pankreasom pa se je izkazalo, da so jim probiotiki bolj ??kodili kot koristili.
