Danes pišemo o tej tematiki zato, ker tisto, kar se je uradno imenovalo zdravstveni ukrep, nikoli ni bilo to. Testiranja niso bila namenjena zaščiti ljudi, ampak zajemu podatkov. PCR testi so omogočili zaporedne sekvenciranja virusnih delcev in primerjave z imunskim odzivom posameznika. Antigenski testi niso bili namenjeni hitremu ukrepanju, temveč statistiki. Vsaka doza cepiva je bila zasnovana kot injekcija informacij. Vsaka "booster" kampanja kot nova iteracija eksperimenta.

Cepljenje ni bilo zaščita, temveč sredstvo za opazovanje. Vsako telo je bilo testirano laboratorijsko. Ne v epruveti, temveč v živo. Spremljalo se je, kdo reagira z vročino, komu padejo trombociti, kdo doživi miokarditis, kdo ostane nepoškodovan. Otroci, starejši, nosečnice, športniki – vsi vključeni brez razlikovanja. Stranski učinki niso bili napaka, ampak del simulacije. Na milijone teles je bilo vključeno v globalno študijo, kjer so znanstveniki iskali tisto, kar se imenuje "sveti gral življenja" – sposobnost telesa, da reagira, preživi, razvije imunski odgovor, zgradi protein.

Zato je bilo testiranje obvezno. Zato je bilo cepljenje pogoj za gibanje. Zato so se digitalne identitete povezale z zdravstvenim stanjem. Ne zaradi zdravja – temveč zaradi permanentne raziskave. Ker ni šlo za zaščito, šlo je za opazovanje. Telo je postalo poskusni laboratorij. Krvni obtok je postal baza podatkov. Celice so bile analizirane, receptorji mapirani, proteini modelirani.

AlphaFold, umetna inteligenca, ki napoveduje zgradbo beljakovin, je čakala leta na dovolj podatkov. S pandemijo jih je dobila v nekaj mesecih. Preko vaših testov. Preko vaših injekcij. Preko vaših otrok.

Kako je prišlo do te situacije? Omenili bomo ključne ukrepe, kot je množično PCR testiranje večkrat tedensko, antigensko testiranje v šolah in podjetjih, digitalno preverjanje QR kod, obvezno cepljenje določenih poklicev, lockdown celotnih populacij, prepoved obiskov v bolnišnicah in domovih za ostarele, mobilne enote za cepljenje otrok, sledenje stikov preko aplikacij, cenzura nasprotujočih mnenj, segregacija ljudi brez potrdil, in zločinsko trditev, da je zdrav človek lahko nevaren. Ti ukrepi niso imeli medicinskega smisla. Imeli pa so analitičnega. Imeli so funkcijo zbiranja, primerjanja, kodiranja podatkov o človeškem odzivu na virus, cepivo, stres, izolacijo, zmedo in poslušnost.

To ni bila zdravstvena zgodba. To je bila zgodba o sistemski spremembi človeške narave – o njeni digitalizaciji, standardizaciji, nadzoru. In njenem prepisovanju. Znanost danes s pomočjo umetne inteligence gradi novo biologijo. A pozablja, da ni lastnik življenja. Le njegov manipulator.

AlphaFold in pandemija: Ko biološka kriza pospeši digitalno revolucijo

Leta 2020 je človeštvo zadela kriza, ki je temeljito preoblikovala vse vidike našega življenja – pandemija COVID-19. Kar se je sprva zdelo kot oddaljena grožnja, je v nekaj mesecih razgalilo krhkost naših zdravstvenih, gospodarskih in družbenih sistemov. A sredi kaosa in strahu je ta globalna biološka kriza postala tudi nepričakovan katalizator, ki je sprožil tehnološko revolucijo, za katero bi sicer potrebovali desetletja. V središču te revolucije stoji AlphaFold, prelomno orodje umetne inteligence, ki ga je razvilo podjetje DeepMind, hčerinska družba Googlovega Alphabeta.

Kaj je pravzaprav AlphaFold in zakaj je tako pomemben? Gre za sistem umetne inteligence, ki rešuje enega največjih izzivov sodobne biologije, znan tudi kot "sveti gral" strukturne biologije: kako iz preprostega zaporedja aminokislin, ki sestavljajo beljakovino, natančno napovedati njeno zapleteno tridimenzionalno obliko. Ta oblika je ključna, saj določa funkcijo beljakovine – ali bo delovala kot encim, protitelo ali strukturni element celice. V preteklosti je bilo določanje teh struktur izjemno zamudno, drago in pogosto neuspešno, odvisno od dolgotrajnih laboratorijskih postopkov. S prihodom AlphaFold 2 konec leta 2020 in kasneje še zmogljivejšega AlphaFold 3 pa smo vstopili v novo dobo, kjer je mogoče v nekaj minutah razvozlati skrivnosti, ki so znanstvenike begale desetletja.

Ta neverjetni preboj se ni zgodil v vakuumu. Njegov vzpon je tesno prepleten z globalno krizo, ki je služila kot njegov pospešnik. Med letoma 2020 in 2022 je pandemija sprožila največje globalno zbiranje bioloških podatkov v zgodovini. Milijoni ljudi po vsem svetu so sodelovali v testiranjih. Vsak PCR test, vsak bris nosne sluznice, vsak vzorec krvi, odvzet za analizo imunskega odziva, je postal droben, a ključen delček ogromne digitalne sestavljanke. Znanstveniki so mrzlično sekvencirali genom virusa SARS-CoV-2 in njegove nenehno spreminjajoče se različice, preuči so strukturo ključnih virusnih beljakovin, kot je zloglasni "spike" protein, in analizirali, kako se naša telesa branijo pred okužbo.

Ti podatki – sekvence virusov, strukture protiteles, genetske mutacije in podatki iz biobank – so bili v duhu znanstvene nujnosti deljeni prek globalnih platform, kot so GISAID, ameriški GenBank in evropski EMBL-EBI. V ozadju so tehnološki velikani, kot sta Google Cloud in Amazon AWS, zagotavljali nepredstavljivo računsko moč za obdelavo teh podatkov. Pandemija je tako ustvarila popolno okolje: ogromen, prosto dostopen nabor bioloških podatkov in nujno potrebo po orodjih, ki bi jih lahko hitro osmislila. AlphaFold je bil točno to orodje.

Zato ni naključje, da je AlphaFold 2 postal javno dostopen konec leta 2020. Že poleti 2021 je bila objavljena podatkovna baza AlphaFold Protein Structure Database s 350.000 natančno napovedanimi strukturami. Do danes ta baza obsega že več kot 200 milijonov struktur, kar vključuje skoraj vse znane beljakovine v živih organizmih. Med pandemijo so znanstveniki AlphaFold uporabljali za hitro modeliranje "spike" proteina in njegovih mutacij, kar je pospešilo razvoj cepiv. Z njim so preuči, kako se virus veže na človeške celice prek receptorja ACE2, in iskali nova vezavna mesta za potencialna zdravila. Pandemija je tako AlphaFold potisnila iz akademskih krogov neposredno v prve bojne linije boja proti bolezni.

Vendar pa ta izjemen napredek prinaša tudi kritična vprašanja o lastništvu in podatkovni suverenosti. Kdo je lastnik te ogromne zbirke bioloških informacij, zbrane z vsega sveta? Kako so bili ti podatki zbrani in kako se obdelujejo? Dejstvo je, da večina podatkovne infrastrukture stoji na ameriških strežnikih, pod nadzorom podjetij iz Silicijeve doline. Čeprav DeepMind poudarja odprtokodnost in znanstveno sodelovanje, ostaja odprto vprašanje, kdo bo na koncu te podatke monetiziral in jih morda uporabil v strateške namene. Tukaj pridemo do kočljivega spoznanja če se vprašamo ali je človeštvo med pandemijo, v strahu in želji po preživetju, nevede "darovalo" svoje beljakovine? Milijoni ljudi so sodelovali v raziskavah, pogosto ne da bi se zavedali, kam bodo njihovi biološki vzorci potovali in za kaj vse bodo uporabljeni. Etične meje so bile zaradi nujnosti kriznih razmer pogosto zabrisane. Rezultat je, da danes obstajajo globalne baze podatkov, ki omogočajo razvoj zdravil, cepiv in diagnostičnih orodij z bliskovito hitrostjo. A ta ista tehnologija bi lahko bila uporabljena tudi za razvoj bioloških orožij ali za ustvarjanje genetskih profilov populacij.

Danes, ko se svet postavlja nazaj na noge, je AlphaFold dosegel novo raven. Leta 2024 je DeepMind predstavil AlphaFold 3, ki ne modelira več le beljakovin. Zdaj lahko z enako natančnostjo napove strukture molekul, kot so RNA, DNA, in celo kompleksne interakcije med njimi in drugimi molekulami, kot so zdravilne učinkovine. To pomeni, da je mogoče v nekaj urah digitalno simulirati celoten biološki proces – od vdora virusa v celico do imunskega odziva in učinka terapije. Odpira se novo poglavje v biofarmaciji, sintetični biologiji in personalizirani medicini.

Za konec je jasno, da AlphaFold ni zgolj plod genialnega programiranja. Je tudi otrok globalne krize, v kateri so znanstveni, zdravstveni in podatkovni sistemi dosegli novo, prej nepredstavljivo stopnjo sodelovanja. Pandemija COVID-19 je bila tisti biološki cunami, ki je sprožil val, na katerem zdaj jezdi biotehnološka prihodnost. A ta prihodnost nosi s seboj resno opozorilo: če želimo kot človeštvo ohraniti suverenost nad lastno biologijo, moramo zahtevati transparentnost in nadzor nad svojimi podatki, svojo DNK, svojimi beljakovinami – in konec koncev, nad svojo prihodnostjo.

Prosto dostopna znanost gre vedno in brez izjeme v eno smer. To je enosmerna cesta. Treba je izpostaviti, da je bil AlphaFold javno dostopen za vse – v teoriji. Vsak znanstvenik, študent ali laik je lahko vnesel zaporedje aminokislin in v nekaj minutah prejel natančno tridimenzionalno strukturo beljakovine. A vse te poizvedbe, vsak vnos, vsaka interakcija s sistemom, so končale v enem samem središču – v podatkovnem centru podjetja Google oziroma njegove podružnice DeepMind. Vsak "prosto dostopen" korak je hkrati pomenil pretok informacij proti korporaciji, ki je – ne glede na znanstveni zagon – še vedno zasebna entiteta z lastnimi interesi. Vprašanje, ki ostaja neizgovorjeno, je: kdo je resnično sponzoriral pandemijo? Ne le v smislu denarja, ampak kot projekt, ki je omogočil globalno biološko digitalizacijo človeštva. Koliko let je trajala priprava? Moja ocena: najmanj pet let intenzivnega dela – torej ena fakultetna generacija – s tem da je tehnološki preboj dozorel približno šest let pred izbruhom. Ne gre za teorijo zarote, gre za opazovanje vzorcev: tisto, kar se zdi naključje, je pogosto rezultat dobro načrtovanega "sovpadanja".

Pandemija je ustvarila pogoje, kjer so se v isto skledo nagnili gospodarstveniki, farmacevti, politiki, in tehnološki velikani. Vse z istim ciljem: uporabiti krizo kot vzvod za prihodnost, v kateri bodo tisti, ki imajo dostop do podatkov in algoritmov, vodili razvoj – in tudi nadzor. Danes živimo v tej prihodnosti, digitalno napredni, a biološko razgaljeni.

Naj v miru počivajo tisti, ki so verjeli, da služijo znanosti, državi, zdravju. V resnici so se darovali za infrastrukturo tehnološkega sveta, ki jim tega daru ni niti priznal. Ironično je, da danes prav najbolj nepokorni, skeptični, zadržani – tisti, ki so takrat zavrnili sodelovanje – največ razumejo, kako deluje sistem, ki je iz znanosti naredil industrijo.

Mag. Mihael Bellis