MojSpletnik NOVICE | UPOR: Sekretar ZN se pizdi, da svet ne sprejema ciljev trajnostnega razvoja AGENDE 2030, je več ko ODLIČNO za vse nas! ...
UPOR: Sekretar ZN se pizdi, da svet ne sprejema ciljev trajnostnega razvoja AGENDE 2030, je več ko ODLIČNO za vse nas!
Ljudje so jih spregledali ...
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je sporočil, da svet ne izpolnjuje Agende 2030, in države pozval, naj se ponovno zavežejo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030.
V torek je generalni sekretar ZN Antonio Guterres razkril, da najnovejše poročilo o napredku pri ciljih trajnostnega razvoja (SDG) kaže znatno pomanjkanje napredka. Guterres je izpostavil, da je svet na polovici poti do roka leta 2030, a le 12 odstotkov ciljev trajnostnega razvoja je na dobri poti, da bodo izpolnjeni.
Cilji trajnostnega razvoja ZN so zbirka 17 medsebojno povezanih ciljev, zasnovanih kot »načrt za doseganje boljše in bolj trajnostne prihodnosti za vse«. Cilje trajnostnega razvoja je leta 2015 določila Generalna skupščina Združenih narodov z namenom, da jih dosežemo do leta 2030. Cilji trajnostnega razvoja so bili del širše resolucije, znane kot Agenda 2030, ki naj bi bila namenjena boju proti podnebnim spremembam.
Guterres je dejal, da je napredek pri 50 odstotkih ciljev "šibek in nezadosten", medtem ko je 30 odstotkov ciljev trajnostnega razvoja "stagniralo ali nazadovalo". Napovedal je, da bo, če se bodo sedanji trendi nadalji, le 30 odstotkov držav do leta 2030 doseglo SDG1, osredotočen na revščino.
"Če ne bomo ukrepali zdaj, bo Agenda 2030 postala epitaf za svet, ki bi lahko bil," je dejal Guterres.
Guterres je opozoril, da je Mednarodni denarni sklad leta 2022 dodelil 650 milijard dolarjev posebnih pravic črpanja (SDR), pri čemer so države Evropske unije prejele 160 milijard dolarjev posebnih pravic črpanja, afriške države pa le 34 milijard dolarjev.
SDR se ne štejejo za valuto, temveč se štejejo za "devizne rezerve", ki državam članicam IMF omogočajo zamenjavo SDR za valuto članic IMF. Zanimivo je, da je neodvisni raziskovalec James Corbett že leta 2013 opozarjal na možnost, da bodo posebne pravice črpanja postale »svetovna rezervna valuta«.
Guterres se pritožuje, da je bila "prerazporeditev" posebnih pravic črpanja "minimalna" in zato "nekaj bistveno narobe s pravili in upravljanjem sistema, ki povzroča tak rezultat."
Guterres je Agendo 2030 označil za agendo, ki temelji na pravičnosti in enakosti, vključujočem, trajnostnem razvoju in človekovih pravicah za vse. Guterres pravi, da bo doseganje te agende zahto "temeljne spremembe v načinu organizacije svetovnega gospodarstva."
SDG Stimulus in SDG Summit 2023
Generalni sekretar Guterres je razpravljal tudi o svoji tako imenovani »SDG Stimulus«, zahtevi državam G20, naj se zavežejo k letni spodbudi v višini 500 milijard dolarjev za pomoč pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Guterres je prvič podal zahtevo februarja in rekel: " Potrebujemo ogromno povečanje cenovno dostopnega dolgoročnega financiranja z uskladitvijo vseh tokov financiranja s cilji trajnostnega razvoja in izboljšanjem posojilnih pogojev multilateralnih razvojnih bank.«
Guterres je v torek nadalj s pozivom za najmanj 500 milijard dolarjev na leto. Orisal je posebne cilje in korake SDG Stimulusa, vključno z "velikim povečanjem financ". Ponovil je tudi, da bi bilo treba SDR "bolje usmeriti v države, ki jih potrebujejo".
Eden od pomislekov v zvezi s tovrstnimi finančnimi programi je, da se države v razvoju, ki sprejmejo te pakete "stimulacij" in posojila "večstranskih razvojnih bank", pogosto znajdejo dolžne MDS in Svetovni banki. Na primer, nekdanji korporativni ekonomist in samooklicani "ekonomski morilec" John Perkins je obširno pisal o svojih izkušnjah s spodbujanjem korporativnih interesov v državah v razvoju:
»S povezovanjem z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) smo prisilili države, da so prestrukturirale svoja posojila in poceni prodale svojo nafto in druge vire našim korporacijam brez okoljskih ali socialnih predpisov. Prepričali smo jih, da so svoja komunalna podjetja, zapore, šole in druga podjetja javnega sektorja privatizirali in prepustili ameriškim investitorjem. V nekaterih primerih smo jih prisilili, da so skupaj z Washingtonom glasovali proti Kubi ali drugim državam v ZN ali da so dovolili Pentagonu zgraditi vojaška oporišča na njihovem ozemlju.«
Guterres je v svojih pripombah nadalj s pozivom k "novemu momentu iz Bretton Woodsa", pri čemer se je sklic na zloglasni mednarodni sporazum iz leta 1944, ki je določil pravila za urejanje monetarnih odnosov med neodvisnimi državami, vključno z zahtevo, da vsaka država jamči konvertibilnost svojih valut v ameriške dolarje. S sporazumom iz Bretton Woodsa je bil ustanovljen tudi MDS. Tudi direktorica IMF Kristalina Georgieva je oktobra 2020 pozvala k "novemu trenutku Bretton Woodsa".
Guterres je dejal, da načrt spodbud SDG vključuje tudi pet drugih priporočil, vključno s pozivom vsem državam članicam ZN, naj se "ponovno zavežejo k ukrepanju za doseganje ciljev trajnostnega razvoja na nacionalni in mednarodni ravni od zdaj do leta 2030." Guterres predlaga, da se to doseže z "okrepitvijo družbene pogodbe" in "preusmerjanjem njihovih gospodarstev na nizkoogljične, prožne poti, ki so usklajene s Pariškim sporazumom".
Prihodnji vrh 2024
Guterresovo zadnje priporočilo je bil poziv k "večji večstranski podpori razvojnemu sistemu ZN in odločnemu ukrepanju na prihodnjem vrhu leta 2024".
"Pozivam vas, da preučite poročilo in uresničite njegove predloge," je dejal Guterres. »To bo trenutek resnice in obračuna. To mora biti tudi trenutek upanja – ko se zberemo, da obrnemo tok in začnemo novo prizadevanje za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.«
Glede na spletno stran Summit for the Future je vrh "enkratna priložnost v generaciji" za odpravo vrzeli v globalnem upravljanju. Vrh bo tudi še naprej spodbujal države, naj "ponovno potrdijo obstoječe zaveze" ciljem trajnostnega razvoja in Ustanovni listini ZN. Od držav članic se pričakuje, da bodo gradile na rezultatih vrha SDG in "vdihnile novo življenje večstranskemu sistemu" ter izpolnile Agendo 2030. Na spletnem mestu je tudi navedeno, da se bo prihodnji vrh zaključil s "paktom za prihodnost", ki ga je potrdil voditelji držav/vlad na vrhu.
Čeprav OZN pogosto hvalijo kot orodje za vzpostavljanje zdravih večstranskih odnosov med narodi, pravzaprav razvojni cilji OZN in Agende 2030 temeljijo na globljem načrtu spremljanja, nadzora in usmerjanja celotnega življenja. Ko ZN uporabljajo jezik, kot je "večstranski sistem" ali "večstranska podpora", poskušajo prikriti svoj dolgoročni cilj vzpostavitve globalne vlade, ki bi jo vodila tehnokratska država. Resnična agenda ZN je vzpostavitev globalne tehnokratske države, kjer domnevni strokovnjaki in tehnologi v imenu varstva okolja odločajo za veliko večino ljudi.
Že dejstvo, da so ZN prisiljeni priznati, da njihovi načrti ne gredo po načrtih, je trenutek, ki bi ga morali svobodni ljudje sveta proslaviti. Milijoni ljudi po vsem svetu so spoznali načrte, ki se skrivajo pod površjem razglednic, ki jih uporabljajo ZN, Svetovni gospodarski forum in druge globalistične organizacije. To pomeni, da bo razred plenilcev prisiljen najti nove metode za zavajanje in prisilo ljudi, da slepo in zavestno podpirajo njihov načrt.
Še naprej moramo dvomiti o pripovedih, ki nam jih posredujejo Združeni narodi, pokvarjeni politiki in plačanski mediji. Še naprej moramo živeti svoja življenja tako, da ne bomo odvisni od tehnokratskih sistemov, ki se vzpostavljajo okoli nas. Glasno moramo iti na ulice in protestirati proti vrhu SDG v New Yorku. Najpomembneje je, da svoj čas porabimo za ustvarjanje 2030 naših sanj, namesto da se samo borimo ali živimo v strahu pred Agendo 2030.
Ljudje so jih spregledali ...
Natisni