Prostovoljno soglasje človeškega subjekta je nujno potrebno.
To pomeni, da mora biti vpletena oseba poslovno sposobna dati privolitev; mora biti v stanju, da lahko uveljavlja svobodno izbiro moči, brez posredovanja kakršnega koli elementa sile, prevare, zavajanja, pritiska, prekoračitve pooblastil ali druge skrite oblike omejevanja ali prisile in mora imeti dovolj znanja in razumevanja elementov zadevne stvari, da mu bo omogočil razumevanje in tehtno odločitev.
Ta zadnji element zahteva, da mora biti pred sprejetjem pritrdilne odločitve dotični seznanjen z naravo, trajanjem in namenom eksperimenta; metodo in sredstvi, s katerimi se izvaja; vsemi neprijetnostmi in tveganji, ki jih je razumno pričakovati; in učinke na njegovo zdravje ali osebo, ki lahko izvirajo iz njegovega sodelovanja v experimentu.
Dolžnost in odgovornost za ugotavljanje kakovosti privolitve je na vsakem posamezniku, ki sproži, usmerja ali sodeluje v ekspeimentu. To je osebna dolžnost in odgovornost, ki je ne smete nekaznovano prenesti na drugega.
Poskus mora biti takšen, da daje plodne rezultate v dobro družbe, ki jih druge metode ali načini preučevanja ne morejo pridobiti in ne smejo biti naključni in nepotrebni.
Poskus mora biti zasnovan tako, da temelji na rezultatih poskusov na živalih in poznavanju naravne zgodovine bolezni ali drugega preučevanega problema, da bodo pričakovani rezultati upravičili izvedbo poskusa.
Poskus je treba izvesti tako, da se izognemo vsem nepotrebnim fizičnim in duševnim trpljenjem in poškodbam.
Nobenega eksperimenta ne bi smeli izvajati, če obstaja a priori razlog za domnevo, da bo prišlo do smrti ali invalidne poškodbe; razen morda v tistih poskusih, kjer eksperimentalni zdravniki služijo tudi kot subjekti.
Stopnja tveganja, ki jo prevzemamoi, ne sme nikoli presegati stopnje, ki jo določa humanitarni pomen problema, ki ga naj bi ga rešili s poskusom.
Izvesti je treba ustrezne priprave in zagotoviti ustrezne prostore za zaščito poskusnega subjekta pred celo eventualnimi možnostmi poškodb, invalidnosti ali smrti.
Poskus naj izvajajo samo znanstveno usposobljene osebe. V vseh fazah eksperimenta je treba zahtevati najvišjo stopnjo spretnosti in nege tistih, ki izvajajo ali sodelujejo v poskusu.
Med poskusom mora biti človeški subjekt svoboden, da poskus zaključi, če je dosegel fizično ali duševno stanje, kjer se mu zdi nadaljevanje poskusa nemogoče.
Med poskusom mora biti odgovorni znanstvenik na kateri koli stopnji pripravljen končati poskus, če ima utemeljen sum, da se od njega zahteva prevelika spretnost in skrbnejša presoja za nadaljevanje poskusa, kar bi verjetno vodilo v poškodbo, invalidnost ali smrt preizkušanca.
[„Sojenja vojnim zločincem pred vojaškimi sodišči v Nürnbergu po zakonu št. 10 nadzornega sveta“, letn. 2, str. 181-182. Washington, DC: Tiskarna vlade ZDA, 1949.]
Prostovoljno soglasje človeškega subjekta je nujno potrebno.
Natisni