MojSpletnik NOVICE | Kaj 'virologi' vedo o SARS-COV2 do danes? - Številke okuženih, ki jih objavlja časopis v fokusu so vladne laži - okuženih ni ...
Kaj 'virologi' vedo o SARS-COV2 do danes? - Številke okuženih, ki jih objavlja časopis v fokusu so vladne laži - okuženih ni
Virus je delček, zavit v beljakovinsko prevleko, ki vsebuje genski material, bodisi RNA bodisi DNA. Virus velja za fizično stvar.
Kako virologi najdejo nov virus, v tem primeru SARS-CoV-2?
Laiki in večina zdravstvenih delavcev domneva, da virologi odvzamejo vzorce tekočine iz nosu ali pljuč številnim bolnikom z enakimi simptomi in jih pregledajo pod močnim mikroskopom. Domnevajo, da virologi dejansko vidijo virus, ki ga v teh vzorcih še nikoli niso videli.
Kako vedo, da virus povzroča zadevno bolezen, v tem primeru Covid-19?
Večina ljudi - spet vključno z izvajalci zdravstvenih storitev - bi domna, da virologi dokazujejo vzročnost tako, da izpostavijo zdrave živali prečiščenemu virusu na običajen način, kot naj bi se virusi domnevno širili.
Pravzaprav, kar počnejo in so spet storili s SARS-CoV-2 je naslednje: virologi so ljudem s pljučnico iz neznanega vzroka odvzeli vzorce pljuč, vodene z bronhoskopijo (tekočina BAL). To tekočino so "sprali" in filtrirali, da so odstranili velike celične ostanke, glive in bakterije. Tu se razlikujejo predpostavke ljudi o tem, kaj se zgodi s tistim kar se dejansko zgodi: te tekočine nikoli niso pregledali pod elektronskim mikroskopom (edina stvar, ki lahko vizualizira nekaj tako majhnega, kot je virus). V resnici virologi vedno preskočijo preučevanje te tekočine pod mikroskopom.
Nato so osebi z pljučnico neznanega izvora odvzeli to neprečiščeno topno tekočino in jo cepili na tkivo, odvzeto iz živalskega ali človeškega vira. Najprej pa so dodali še vrsto drugih tekočin, med drugim amnijsko tekočino, konjski serum, goveji fetalni serum, ki so tudi sami bogati viri beljakovin in genskega materiala. To počnejo, ker "virus", ki ga iščejo, drugače ne bo zrasel. Poleg tega so bila odvzeta tudi hranila, ki podpirajo rast tkiva v kulturi. Z drugimi besedami, tkivo je bilo izstradano. Kulturi so dodali antibiotike, kot sta gentamicin in amfotericin, za oba pa je znano, da sta toksična za ledvično tkivo.
Nato so izmerili sposobnost te neprečiščene mešanice, da lizira (ali ubije) živalsko ali človeško tkivo v kulturi. Do danes je bilo edino umorjeno tkivo (imenovano citopatski učinek) iz Vero celic, ki jih jemljejo iz opičjih ledvic. Ko so kulture vsebovale samo človeška ali druga živalska tkiva, ni bilo opaziti skoraj nič citopatskih učinkov.1
Celična kultura Vero se je dejansko razgradila na milijone različnih velikosti in oblik delcev. Virologi so ga posneli z elektronskim mikroskopom, videli delce, za katere so rekli, da izvirajo iz celic Vero, in imenovali te delce izolirane SARS-Cov-2.
Kako vedo, da so tisti delci v kulturi krivci?
Tu je težava: v resnici noben sprejeti znanstveni protokol ne more razločiti delca, ki nastane kot posledica razgradnje Vero celic ali drugih virov genskega materiala, dodanega v kulturo, od „virusa“, ki prihaja od zunaj.2
Zadeva je še hujša. Vse do danes v rezultatih tega postopka "gojenja" ni bilo nobenega delca z značilnostmi ali videzom SAR-CoV-2 (kot je razvidno iz elektronskih mikrografov), dokler mešanici ne dodamo encima za prebavo beljakovin, imenovanega tripsin .3 Ta encim prebavi zunanjo beljakovinsko prevleko teh delcev, kar ima za posledico značilen videz beljakovin „spike“ domnevnega SARS-CoV-2.
Naslednji korak za virologe je genetska analiza rezultatov te "virusne kulture". Virologi NISO in NE morejo najti nobenega celotnega zaporedja v tej kulturi, ki bi predstavljalo celoten genom katerega koli znanega virusa. Namesto tega se zaporedje genoma izvaja znotraj računalnika, ki se imenuje "in silico genom".
V tej kulturi najdejo milijarde različno velikih kosov genskega materiala. Te koščke sesekljajo na manjše koščke, nekatere pa zavržemo, če naj bi domnevno izvirali iz človeškega ali drugega mikrobnega izvora. Ta majhna zaporedja so "poravnana" znotraj računalnika, kar pomeni, da so rekonstruirana v dolg genom, ki bi bil velik kot genom koronavirusa, ki je bil že predhodno objavljen.4
Z drugimi besedami, celoten genom je sekvenciran na podlagi predloge drugih takšnih in silico genomov, kar zagotavlja, da bo računalnik v tem novem vzorcu "našel" SARS-CoV-2. Neizogibno obstaja nekaj razhajanj v novem zaporedju genoma v primerjavi s predlogo. To se imenuje različica. Virolog v nobenem trenutku ni našel celotnega zaporedja bodisi SARS-CoV-2 bodisi različice v tekočini BAL. Obstaja samo v računalniku.
Edini razumen zaključek, do katerega bi prišel kdorkoli, ki preiskuje ta postopek, je, da ni nikakršnih dokazov, da je bil v resničnem svetu najden resničen delček, ki povzroča, kar imenujejo Covid-19.
2 Gianessi, et al Viruses 2020 May; 12(5): 571. The Role of Extracellular Vesicles as Allies of HIV, HCV, and SARS Viruses
3 Caly et al, Med J Aust 2020, June; 212 (10) p. 459-462 PMID 3223727. Isolation and Rapid sharing of the 2019 novel coronavirus (SARS-CoV-2) from the first patient diagnosed with Covid-19 in Australia.
Virus je delček, zavit v beljakovinsko prevleko, ki vsebuje genski material, bodisi RNA bodisi DNA. Virus velja za fizično stvar.
Natisni