| |
|
| Nedelja, 03. Avgust, 2025 ob 17:00:17 |
  |
Kot je bilo pričakovati, se je črnilo na podpisih kraljice EU Von der Leyen in ameriškega cesarja Trumpa pod carinskim sporazumom, o katerem so se pogajali v Turnberryju na Škotskem, komaj posušilo, ko je izbruhnil spor glede domnevnega "sporazuma stoletja". Po eni strani sta Bela hiša v Washingtonu in Evropska komisija v Bruslju sporazum v ključnih točkah razlagali precej različno, po drugi strani pa so številne države članice – zlasti Francija, Španija in Madžarska – ostro kritizirale popoln neuspeh Von der Leyen.
Vendar pa predsednico Komisije nemška vlada kljub njeni neslavni preteklosti trdno podpira. Na primer, v času, ko je bila še obrambna ministrica v Berlinu, je bil sklenjen posel s cepivom mRNA s podjetjem Pfizer v vrednosti več kot 30 milijard evrov in dvomljiv posel s svetovalnimi podjetji v vrednosti več sto milijonov evrov.
Kar zadeva sporazum Turnberry, Bela hiša govori o zavezujočih zavezah Evropske unije, da bo podvojila nakupe energije EU od ZDA na 750 milijard dolarjev in zagotovila 600 milijard dolarjev naložb EU v ZDA. Vse to mora biti končano pred koncem Trumpovega mandata, v dobrih treh letih. Evropska komisija pa poudarja, da zaveze Turnberry niso pravno zavezujoče, saj so nakupi in naložbe energije stvar držav članic in zasebnih podjetij.
Hkrati obstajajo ključni gospodarski sektorji, za katere Turnberryjev sporazum še ni zagotovil izvedljivih rešitev, kot je 50-odstotna tarifa za aluminij in jeklo iz EU. Med Washingtonom in Brusljem še vedno obstajajo velika nesoglasja glede izvoza kmetijskih in farmacevtskih izdelkov iz EU v ZDA. Medtem je Evropska unija znižala uvozne tarife za ameriške izdelke na nič. Problem so tudi strukturne razlike med carinsko politiko EU in ZDA: ZDA vztrajajo pri tarifnih predpisih, medtem ko se EU zanaša na kvote in obstoječe predpise. Odprava digitalnih trgovinskih ovir je še ena zapletena točka spora.
Tudi znotraj vladajoče nemške stranke CDU se dogovor Von der Leyen s Trumpom sooča z ostrim odporom. Nemško gospodarstvo ni več konkurenčno, je dejal Sepp Müller, namestnik vodje poslanske skupine CDU/CSU v Bundestagu, ko je komentiral gospodarske razmere v državi glede na carinski sporazum z ZDA:
Nismo konkurenčni, niti pri cenah energije na bencinskih črpalkah niti pri cenah elektrike. Nismo konkurenčni, ko gre za stroške dela, ki niso povezani s plačami. Birokratski stroški dušijo naše gospodarstvo.
Izpostavil je tudi načrt vlade, da bo predvideni proračunski primanjkljaj v višini 172 milijard evrov do leta 2029 pokrila z varčnimi ukrepi, vključno z zmanjšanjem števila javnih uslužbencev za 8 odstotkov in zmanjšanjem materialnih izdatkov za 10 odstotkov, hkrati pa bo namenila neomejena sredstva za nakup orožja iz Združenih držav. Kritiziral je zlasti zavezo Bruslja k nakupu praktično neomejenih količin ameriškega orožja in vlaganju več sto milijard dolarjev v ameriško gospodarstvo.
Sepp Müller je prejel podporo Floriana Philippota, predsednika francoske opozicijske stranke »Les Patriotes«, ki je sprva izjavil, da Bruselj ne zastopa interesov celotne Evropske unije. Nedavni carinski sporazum z ZDA je »katastrofa«, je dejal in poudaril, da »EU ne more pogajati v našem imenu!« To ga postavlja v dobro družbo s francoskim premierjem. Oznaka trgovinskega sporazuma Turnberry kot »popolne kapitulacije« Evrope prihaja od francoskega premierja Bayrouja, ki je 28. julij označil za »temen dan« za EU.
Po besedah Paula Taylorja, višjega sodelavca pri možganskem trustu European Policy Centre, dogovor med EU in ZDA na srečanju v Turnberryju pomeni drugo ponižanje za Trumpove evropske partnerice v dveh mesecih. Evropski zavezniki so se med vrhom Nata prvič brezpogojno strinjali z njegovo zahtevo, da 5 odstotkov svojega BDP namenijo vojaški porabi, od tega 3,5 odstotka za obrambo. Obe srečanji, vrh Nata in zdaj Turnberry, sta zaznamovani z "ničvrednim laskanjem pretiranemu egu ameriškega predsednika" s strani vodilnih evropskih politikov in njihovo nepripravljenostjo, da bi se sploh odzvali na Trumpovo očitno izkrivljanje dejstev, ga spraši ali popravljali med nerodnimi skupnimi nastopi v medijih, je Taylor zapisal prejšnji ponedeljek v angleškem časopisu The Guardian .
Še vedno nerešeno vprašanje ameriških tarif za številne ključne izvozne izdelke EU, kot so zdravila EU v vrednosti 120 milijard evrov letno, bo v prihodnosti še naprej podžigalo trgovinske konflikte. Vendar obstaja veliko večji problem, ki so ga ustvarili sama von der Leyen in strokovnjaki v njeni delegaciji.
To se nanaša na že na kratko omenjeni novi spor med Brusljem in Washingtonom glede zavezujočega pomena zavez EU v Turnberryjskem sporazumu, da se do konca Trumpovega mandata podvojijo nakupi energije EU v ZDA na 750 milijard dolarjev in naložbe EU v ZDA na 600 milijard dolarjev.
Če se bosta Von der Leyen in Evropska komisija zdaj poskušali prepričati, da te obveznosti ni treba sprejeti, s poudarjanjem, da takšne obveznosti niso pravno zavezujoče, saj so nakupi in naložbe v energijo odgovornost držav članic in zasebnih podjetij, bi to lahko imelo posledice, ki bi lahko bile politično škodljive za Von der Leyen. Američani ne bodo imeli slabe vesti, da bi predstavnike EU obtožili nepoštenosti, ker pred podpisom sporazuma niso obvestili druge strani o tej omejitvi.
Evropska komisija ima res prav, ko pravi, da ne more državi članici EU narekovati, koliko energije mora kupiti od ZDA ali koliko dolarjev morajo njena podjetja vložiti v ZDA, da bi izpolnila obljube Komisije. Po drugi strani pa se bo Trump nedvomno počutil kot bedak, še posebej, če mu bodo kritiki vtreli sol v rano, ker so se pustili vplivati Ursuli.
Za Trumpa, ki je nagnjen k narcističnim izbruhom besa in nagnjen k neracionalnemu delovanju, bi to lahko imelo nepredvidljive posledice, ne le za Evropsko komisijo v Bruslju, temveč tudi za evropske članice Nata na splošno.
Včeraj so na tako imenovanih "družbenih omrežjih" že krožili zlonamerni komentarji, v katerih so trdili, da kljub vsem evropskim kritikam sporazuma s Turnberryjem niso bili prevarani Evropejci, temveč Trump, saj – presenečenje, presenečenje – EU sama ne more kupiti energije in ne more investirati 600 milijard dolarjev v ZDA.
Vendar je to preveč poenostavljeno. Kaj bo preprečilo zmotnemu Trumpu, da preprosto ne prekliče sporazuma s Turnberryjem? Jezo velikega Zampana v Washingtonu bi lahko na vse mogoče načine izlil proti EU in globalističnim evropskim elitam, ki jih sovraži in do katerih se še vedno čuti preziran.
Zadevo za Evropejce še otežuje dejstvo, da sama EU, tudi če bi želela in imela denar, v treh letih od ZDA ne bi mogla kupiti energetskih virov v vrednosti 750 milijard dolarjev. Strokovnjaki, kot je Laura Page iz Kpler, so v Politicu ta cilj označili za nerealističnega . EU je leta 2024 iz ZDA uvozila energetske vire v vrednosti 76 milijard evrov – potrebna bi bila potrojitev, vendar za to ni potrebne infrastrukture. Hkrati bi bilo treba izključiti cenejše alternative, kot je norveški plinovodni plin. Poleg tega bi evropske rafinerije lahko predelale le 14 odstotkov ameriške nafte, medtem ko trenutno predelujejo le 12 odstotkov.
Kako so lahko von der Leyen in njeni svetovalci naredili tako neodpustljive napake?
Napaka, ki ima lahko najresnejše posledice za EU in osebno von der Leyen, je v tem, da je predsednik EU s sporazumom iz Turnberryja Trumpu izročil zahtevo, ki jo on in njegovi ljudje lahko in bodo spremenili v učinkovito gospodarsko in vojaško-politično oporo. Ker Evropejci nikakor ne morejo izpolniti svojega dela dogovora, jih lahko Trump upravičeno prikaže kot nepoštene in zahteva gospodarske koncesije na drugih področjih.
In če bo Donald Trump še naprej zaht umik ameriških čet iz Evrope, mu je EU s Turnberryjem dala dober izgovor. Celo zagrizeni atlantisti v Washingtonu bodo zaradi prevare EU težko verodostojno prenesli Trumpovo neomajno zavezanost 5. členu pogodbe Nata Evropejcem. Težko je pričakovati, da bo narcisoidni Trump preprosto sprejel sramoto Turnberryja, še posebej, ker se počuti – upravičeno – prevaranega. In ameriški predsednik je maščen. Medtem Evropska unija ali Nemčija nimata nobenega pogajalskega vzvoda, da bi Trumpu ponudili karkoli v zameno, saj so naši modri politični voditelji uspešno požgali vse mostove z Rusijo in se vojskovali tudi s Kitajsko.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
Mediji
Nedelja, 03. Avgust, 2025 ob 17:00:17 
216 ogledov, 
0 komentarjev
