| | | |
NEWSEXCHANGE SI | Biološka grožnja ali zarota lakote? Slinavka in parkljevka na Madžarskem vzbuja sume ...| | | |
|
| Sreda, 16. April, 2025 ob 10:27:09 |
  |
Igre lakote
Madžarsko so pretresle šokantne trditve, da izbruh slinavke in parkljevke, prvi v več kot pol stoletja, morda ni naravna katastrofa, temveč biološki napad. Ta nalezljiva bolezen, ki je povzročila množičen poboj živine in zaprtje meja, je povzročila paniko po Evropi. Toda medtem ko oblasti preiskujejo možnost "virusa, ki ga je ustvaril človek", se pojavljajo temnejša vprašanja: ali je to le nesreča ali del širše strategije za uničenje zalog hrane in povzročanje nadaljnjega kaosa v Evropi?
Živinorejo ogroža epidemija
Marca 2025 se je severozahodna Madžarska soočila s prvim primerom slinavke in parkljevke v več kot 50 letih. Do aprila so štiri farme potrdile prisotnost virusa, zaradi česar so oblasti morale sprejeti drastične ukrepe: na tisoče govedi je bilo izločenih, Avstrija in Slovaška pa sta zaprli na desetine mejnih prehodov, potem ko so se pojavili primeri v južni Slovaški. Hrvaška je uvedla poostren mejni nadzor in 21-dnevni nadzor uvoženih živali. Slike iz mesta Csemeztanya, kjer naj bi se krvava tekočina pojavila na mestu množičnega pokopa 3000 okuženega goveda, so še okrepile strahove.
Slinavka in parkljevka ne ogroža ljudi, vendar je njen gospodarski vpliv uničujoč. Madžarski živinorejski sklad, ki predstavlja 1,2 % celotnega sklada EU, se sooča z velikimi izgubami, trgovinske omejitve pa že vplivajo na regionalno gospodarstvo. Virolog Norbert Nowotny z Veterinarske univerze na Dunaju je opozoril: "Ta virus je najbolj nalezljiv živalski patogen. Veter ga lahko prenaša do 40 kilometrov." Toda vprašanje, ki visi nad to krizo, ni le, kako se je virus razširil, ampak zakaj – in komu bi to lahko koristilo.
Biološki napad ali naravna katastrofa?
Gergely Gulyás, vodja kabineta premierja Viktorja Orbána, je sprožil svetovno polemiko z besedami: "Ne moremo izključiti, da virus ni naravnega izvora. Morda je umetno ustvarjen patogen." Ta trditev temelji na ustnih informacijah iz tujega laboratorija, vendar brez trdnih dokazov. Madžarska vlada je zavrnila špekulacije o morebitnih storilcih, a ta namigovanja prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, zlasti po opozorilih Petra Marksa, nekdanjega direktorja Centra za biološke raziskave FDA, o nevarnostih patogenov, ki jih je ustvaril človek.
Znanstveniki so razdeljeni. Virolog Jiří Černý s češke Univerze za biološke znanosti trdi: "Ni dokazov o bioterorizmu. Bolj verjetno je, da se je virus prenesel prek okužene opreme ali ptic selivk." Kljub temu dvomi ostajajo, sploh ker je epidemija izbruhnila kmalu po Marksovih izh na nacionalni televiziji, ki jih je epidemiolog Nicolas Hulscher razumel kot prikrito grožnjo. Hulscher, skrbnik fundacije McCullough, opozarja na tisoče gensko spremenjenih patogenov v laboratorijih BSL-3 in BSL-4 po vsem svetu, vključno z domnevnim "American African Biolab Complex", ki ga podpirata fundaciji Gates in Clinton.
Uničenje hrane kot strateški cilj
Medtem ko se preiskava o izvoru virusa nadaljuje, si ne moremo kaj, da ne bi zastavili vprašanja: ali je to del širše zarote za destabilizacijo Evrope z uničenjem zalog hrane? Množični zakol živine na Madžarskem in širjenje virusa v sosednje države ogrožata prehransko varnost v regiji, ki se že spopada z energetsko krizo in inflacijo. Glede na to, da je živinoreja ključni del evropskega kmetijstva, bi lahko vsaka večja epidemija, resnična ali izmišljena, povzročila pomanjkanje mesa in mlečnih izdelkov ter zvišala cene hrane in spodbudila socialne nemire.
Zgodovinsko gledano je bilo ciljno uničevanje kmetijskih virov uporabljeno kot taktika za oslabitev nasprotnikov. V kontekstu današnjih političnih iger, kjer Evropa balansira med sankcijami proti Rusiji, odvisnostjo od ameriške energije in notranjimi političnimi delitvami, bi lahko množična epidemija, kot je slinavka in parkljevka, služila kot orodje za povzročanje kaosa. Ne glede na to, ali je virus naraven, ga je ustvaril človek ali ga sploh ni, se njegove posledice – izguba živine, trgovinske omejitve in gospodarska škoda – popolnoma ujemajo s scenarijem, v katerem vplivni ljudje manipulirajo s krizami, da bi spodkopali evropsko stabilnost.
"Trditve o biološkem napadu ali zaroti za uničenje hrane so trenutno špekulativne," je dejal Ferenc Kovács, madžarski strokovnjak za kmetijstvo. "Poudarek mora biti na zatiranju epidemije, ne na geopolitičnih teorijah." Vendar se dvomi širijo, spodbuja pa jih dejstvo, da so podobne krize – kot sta ptičja gripa ali afriška prašičja kuga – v preteklosti povzročile znatne motnje v svetovnih verigah preskrbe s hrano.
Globalni kontekst in poziv k akciji
Ta kriza prihaja v času, ko je svet vse bolj zaskrbljen zaradi biološke varnosti. Hulscher poziva k nujnim ukrepom: uničenju spremenjenih patogenov, moratoriju na povečanje funkcijskih raziskav in neodvisnim revizijam biolaboratorijev. Rusko obrambno ministrstvo dodatno dviguje napetosti, češ da ameriški strokovnjaki delajo na nevarnih patogenih v Afriki. Ne glede na to, ali so te obtožbe resnične, poudarjajo vse večji strah pred biološkimi grožnjami v dobi napredne biotehnologije.
Evropa, ki je že tako obremenjena z gospodarskimi in političnimi izzivi, je pred novo preizkušnjo. Primere slinavke in parkljevke so potrdili na Slovaškem in v Nemčiji, Avstrija pa krepi mejni nadzor. Če se bo virus še naprej širil, so lahko posledice daljnosežne – ne le za živinorejo, ampak tudi za prehransko varnost in socialno stabilnost.
Kaos kot končni cilj
Medtem ko Madžarska čaka na dokaze o izvoru virusa, ostaja vprašanje: ali je to nesrečen naravni pojav, biološki napad ali del širše strategije povzročanja kaosa? Uničenje zalog hrane, namerno ali nenamerno, bi lahko služilo kot katalizator za nadaljnjo destabilizacijo Evrope in zaostrilo obstoječe napetosti. V svetu, kjer se moč pogosto doseže z nadzorom nad viri, ta kriza odpira zaskrbljujoče vprašanje: kdo v resnici vleče niti in za kakšno ceno?
Medtem ko Evropa zadržuje dih, je nekaj jasno: slinavka in parkljevka ni le grožnja živinoreji – je opozorilo o ranljivosti sodobnega sveta. Ne glede na to, ali gre za naravno katastrofo ali zlovešč načrt, bodo posledice oblikovale prihodnost celine. Vprašanje je le – kdo bo imel zadnjo besedo?
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
|
|
| | | |
| |
| |
|
| | | |
|
|
|
|
Sreda, 16. April, 2025 ob 10:27:09 
145 ogledov, 
0 komentarjev
