Ključni prvi korak pri doseganju pravice za vse oškodovance je najti odvetniško družbo ali konzorcij odvetnikov z dokazano integriteto in strokovnim znanjem na področju medijskega prava in varovanja ugleda.

Potencialni tožniki morajo skrbno raziskati in izbrati pravne zastopnike, ki ne bodo podlegli pritiskom ali zunanjim vplivom in bodo do konca brezkompromisno zastopali interese svojih strank.

Treba je najeti odvetnike, ki imajo izkušnje s kompleksnimi tožbami proti dobro financiranim organizacijam in ki so pripravljeni vložiti potrebna sredstva za zbiranje obsežne dokumentacije, vključno z dokazi o razkritjih dejstev, njihovih finančnih povezavah, metodoloških napakah in konkretni škodi, ki so jo utrpeli posamezniki in organizacije.

Le taka pravna ekipa lahko ustrezno oblikuje in vodi celovito tožbo proti organizacijam za preverjanje dejstev in posameznim akterjem v njih, s končnim ciljem ne le odškodnine oškodovanih, temveč tudi vzpostavitve precedensa, ki bo vodil v večjo odgovornost pri nadaljnjem delu teh organizacij.

Ne smemo pozabiti na USAID in vlado, ki je vse skupaj podpirala. Vsi ti se morajo zapisati v zgodovino kot manipulatorji, saj so jih tako označile celo ZDA, ki so financirale USAID.

Zaključek

Vprašanje odgovornosti organizacij za preverjanje dejstev je pomembna tema v digitalni dobi. Čeprav je boj proti dezinformacijam pomemben, je enako pomembno zagotoviti, da sami »varuhi resnice« delujejo pošteno, pregledno in odgovorno. Vsak državljan ima pravico do sodnega varstva, če meni, da je bil s svojim dejanjem oškodovan, še posebej v luči primerov, ko so domnevno "ovržene" teorije kasneje podprte z dokazi.