| |
|
| Ponedeljek, 31. Marec, 2025 ob 22:33:33 |
  |
Širši pogled
Marko Perković Thompson in njegov rekordni koncert v Zagrebu leta 2025, s skoraj 300.000 prodanimi vstopnicami v samo dveh dneh, sta postala več kot le glasbeni spektakel – sta ogledalo družbenih trendov, medijske manipulacije in potencialna grožnja svobodi na Hrvaškem in v Evropi. Medtem ko mediji, kot so Index, Jutarnji in Večernji, slavijo "zgodovinski trenutek", se postavlja vprašanje: zakaj zdaj? Kako to, da pevka, nekoč demonizirana zaradi domnevnega nacionalizma, zdaj postaja simbol upora v času, ko se Evropa sooča z vzponom desnice in grožnjo tehnokracije? Je to spontan izraz ljudskega duha ali del večje igre, v kateri se »prebujena« ideologija, globalizacija in migrantska politika uporabljajo kot vaba za krepitev desnice – in v korist elit, ki nam želijo vsiliti digitalni zapor?
Medijska igra: Od korone do Thompsona
Thompsonova zmagoslavna vrnitev v središče medijske pozornosti ni naključje. Portali, kot je Index, ki so bili v času pandemije covida-19 pogosto kritizirani zaradi svojih enostranskih pripovedi in nekritične podpore vladnim ukrepom, so se zdaj preusmerili na promocijo Thompsona kot "ljudskega heroja". Med pandemijo koronavirusa so ti isti mediji objavljali statistike brez konteksta, zasmehovali skeptike in podpirali ukrepe, kot je covid-certifikacija, kar je pri mnogih vzbudilo nezaupanje. Ankete iz tistega časa so pokazale upad zaupanja v mainstream medije, družbeni mediji pa so postali zatočišče alternativnih glasov. Pa vendar ti isti portali leta 2025 krojijo zgodbo o Thompsonu, napovedujejo »rekord vseh rekordov« in gradijo narativ ljudskega zmagoslavja.
Zakaj jim ljudje zaupajo? Razlog se skriva v čustveni ranljivosti občinstva. Po letih krize – od Covida do vojne v Ukrajini in gospodarske negotovosti – so ljudje utrujeni od iskanja resnice in hrepenijo po občutku skupnosti. Thompsonove pesmi o domovini in sožitju, kot je "Lepa si?", ponujajo prav to, mediji pa to izkoriščajo. Paradoksalno je, da del občinstva, ki je v času pandemije koronavirusa medijske naracije zavračal kot manipulacijo, zdaj nekritično sprejema isto mašinerijo pri promociji »svojega« pevca. To kaže, da zaupanje ni stvar načela, temveč čustev in identitete. Mediji to vedo in igrajo na to karto: medtem ko so bili med pandemijo »služabniki globalistov«, so zdaj »glas ljudstva«. Toda kako dolgo lahko traja takšna oportunistična igra, preden občinstvo ugotovi, da je bila odigrana – znova?
"Woke" in globalizacija kot prevara za desnico
Thompsonov uspeh ni osamljen primer; Je del širšega trenda v Evropi 2025, kjer desničarske stranke in gibanja beležijo porast priljubljenosti – od Madžarske in Italije do potencialno Francije. Na Hrvaškem, kjer so se okrepile stranke, kot sta HDZ in Domovinsko gibanje, Thompson postaja kulturni simbol tega premika. Njegova glasba, prežeta s patriotizmom, resonira s segmentom volilnega telesa, ki se čuti ogroženega zaradi globalizacije, migracijske politike EU in »prebujene« ideologije – od nevtralnosti spola do »kulture preklica«. Kaj pa, če so bile te grožnje namerno ustvarjene, da bi izzvale reakcijo?
Teza je preprosta: ustvari problem, sprovociraj reakcijo, nato ponudi rešitev. Prebujena ideologija in migrantska kriza, ki traja že od leta 2015, lahko služita kot katalizatorja za prebujanje nacionalizma in desnice. Na Hrvaškem, kjer sta zgodovinski kontekst vojne in občutljivost za identiteto že prisotna, postane Thompson naravni kanal za ta občutek upora. Medijski pomp okoli njegovega koncerta krepi to pripoved in ga spreminja v simbol odpora. Toda komu koristi? Če sta »wake« in globalizacija prevara, potem so ju zasnovali isti akterji, ki hočejo desnico na oblasti – ne zaradi ideologije, ampak zaradi nadzora. Desničarski populizem ponuja stabilnost, trdno roko in vrnitev k »tradicionalnim vrednotam« – vse to pa olajša manipulacijo z množicami v korist korporacij, finančnih elit in tehnokratov.
Zgodovinske vzporednice: Weimar in nevarnost manipulacije
Zgodovina ponuja zaskrbljujoče vzporednice. Na predvečer druge svetovne vojne je bila nemška Weimarska republika prizorišče podobnih družbenih eksperimentov. Versajska pogodba, gospodarska kriza in kulturna avantgarda so ustvarile občutek ponižanja in dekadence. Nacisti so to nezadovoljstvo izkoristili in ponudili vrnitev k nacionalnemu ponosu in boj proti »tujim vplivom« s podporo industrijskih elit, kot sta Krupp in Thyssen, ki sta v Hitlerju videli orodje za zaščito svojih interesov. Podobnosti z današnjim dnem so srhljive: svetovna gospodarska kriza leta 2008, plandemija, vojna v Ukrajini in idiotizem »podnebnih sprememb« so ustvarili novo dobo negotovosti, »prebujena« ideologija in migranti pa igrajo vlogo sodobnega »weimarskega liberalizma«, ki preplavi ljudi z občutkom izgube nadzora.
Ne da bi želeli Thompsonov koncert povezovati s kakšno nacistično konotacijo, ker to ni, je čutiti prebujanje nacionalnega ponosa. Nevarnost se pojavi, če mediji ta val okrepijo in ga preusmerijo v nekaj povsem drugega, zgodovina pa nas uči, da spontanost le redkokdaj obstane brez močnih mecenov v ozadju. V Evropi 2025, ko se celina spopada z razdrobljenostjo EU in energetsko krizo, lahko Thompsonov uspeh izkoristijo politične stranke, kot sta HDZ ali Domovinsko gibanje, za volilni dobiček, vendar za njimi ležijo globlji interesi: korporacije, ki želijo stabilne vlade, finančne elite, ki se izogibajo redistribuciji bogastva, in tehnokrati, ki želijo šibkejšo, razdeljeno Evropo.
Digitalni zapor: Svoboda na sojenju
Ko julij na hipodromu pričakuje 300.000 ljudi, ki pojejo o svobodi, se postavlja vprašanje, ali bodo ti isti ljudje znali prepoznati nove spone in se jim upreti? Digitalni zapor – sistem popolnega nadzora prek digitalnih valut, socialnih kreditnih sistemov in sledenja podatkov – ni več teorija zarote, ampak realnost. EU dela na digitalnem evru, Kitajska ima sistem socialnih kreditov, tehnološki velikani, kot sta Google in Metaverse, pa širijo svojo mrežo nadzora. Na Hrvaškem, kjer so bila covid-potrdila uvod v digitalni nadzor, bi lahko bil naslednji korak veliko bolj restriktiven.
Thompsonovo občinstvo, seveda nezaupljivo do globalnih institucij, se na prvi pogled zdi kot naravni zagovornik svobode. Toda v tem je past: desnica, ki jo podpirajo mnogi, pogosto obljublja svobodo, daje pa oblast. V zgodovini so nacionalistična gibanja žrtvovala individualne pravice za "večje dobro" naroda. Če bodo desničarske stranke, podprte s Thompsonovim valom, prišle na oblast z agendo »zaščite hrvaških vrednot«, bi lahko digitalni nadzor prodajali kot nujnost – recimo za boj proti »tujim vplivom«. Se bodo ljudje uprli? Če mediji digitalni zapor zapakirajo kot del nacionalnega ponosa (»naša varnost, naša prihodnost«), bi lahko mnogi zagrizli v vabo.
Iluzija svobode
Thompsonov koncert ni le glasbeni dogodek; je ogledalo manipulativne dinamike, ki se odvija pred našimi očmi. Mediji izkoriščajo čustveno ranljivost ljudi, jim ponujajo iluzijo svobode in odpora, v ozadju pa se pripravlja teren za »nekaj večjega«, kar bi nas lahko še močneje potisnilo v smrtonosni objem tehnokracije. »Prebujena« ideologija, globalizacija in migranti so morda namerni sprožilci reakcije, ki jo kanalizira desnica, vendar za vsem tem stojijo elite, ki hočejo nadzor – ne preko Bruslja, ampak preko novih »nacionalnih« gospodarjev, ki služijo globalnim interesom. Medtem ko ljudje pojejo »Kako si lepa«, ne opazijo, da so morda pavšalke v igri, ki vodi k poslušnosti. Se bo zbudil? Zgodovina in izkušnje s koronavirusom kažejo, da je preskok v obrambo svobode možen, a redek. Zaenkrat se zdi, da na Hipodromu raje pojejo in plešejo kot se borijo proti nevidnim verigam, skovanim v senci.
|
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
  Re: Ursula se je usrala
  taichi: Usrana von Pizder, menstrualno odloča o 800 milijardah evrov vojaških investicij v varnost bratstva in enotnosti ... |
| |
| |
Mediji
Ponedeljek, 31. Marec, 2025 ob 22:33:33 
36 ogledov, 
0 komentarjev