|
|
Sreda, 05. Marec, 2025 ob 12:15:39 |
 |
Konec januarja 2017 je novinarka Večernjega lista Ivana Rimac vprašala dr. Srećka Sladoljeva in drugih. Lidija Gajski za intervju za Večernji list na temo cepljenja.
dr. Sladoled in drugi. Gajski sta se odzvala in odgovorila na novinarska vprašanja. A intervju nikoli ni ugledal luči sveta.
Prepovedani intervju predstavljamo tukaj, bralcem pa prepuščamo presojo razlogov in namena cenzure.
VEČERNJI LIST: Nedavno ste bili povabljeni na projekcijo filma Vaxxed in ste sodelovali na okrogli mizi – kaj je bilo na njej povedano, so bili sprejeti kakšni zaključki?
LIDIJA GAJSKI: Gre za celodnevni dogodek z naslovom »Cepiva – varnost pod vprašajem«, ki ga organizirata francoska evropska poslanka Michele Rivasi in Evropski forum za varnost cepiv (EFVV), katerega člana sta tudi Hrvaško združenje za pravice bolnikov in Civilna iniciativa Cepljenje – pravica do izbire.
Zbor bi moral biti v Evropskem parlamentu, a so ga zaradi političnih pritiskov prestavili na drugo lokacijo. Dogodek je vključ okroglo mizo, projekcijo in pogovor o filmu "Vaxxed - Od prikrivanja do katastrofe". Gre za dokumentarni film, ki razkriva manipulacijo znanstvenih raziskav na glavni ameriški javni zdravstveni ustanovi (CDC), da bi prikrili povezavo med cepivi in avtizmom. Sodelovali so znanstveniki, novinarji, predstavniki organizacij in združenj, med njimi Nobelov nagrajenec za medicino Luc Montagnier in filmski režiser, znanstvenik Andrew Wakefield, ki sta v prispevku, objavljenem konec 90. let, opozorila na možno povezavo med cepivi in nevrorazvojnimi motnjami. Glavni cilj srečanja je bil ozaveščanje o polemikah glede cepljenja in razbijanje dogme o varnosti cepiv.
SREĆKO SLADOLJEV: Ja, v Bruselj nas je povabil dr. Lidija Gajski in jaz. Kar dva človeka iz majhne Hrvaške sta bila povabljena v prestolnico Evropske unije, da izrazita drugačno mnenje o dogmi neškodljivega in uspešnega pridobivanja imunosti s cepivi. Zaključek vseh posameznih zaključkov je, da so cepiva visoko na lestvici možnih vzrokov za vse pogostejše avtoimunske bolezni sodobnega človeka. Zaradi »napačnega upravljanja« uradne medicine z epidemijo disfunkcije človeškega imunskega sistema se iz bazena »zahodne civilizacije«, ki šteje milijardo ljudi, nenehno pojavljajo gibanja zaskrbljenih staršev proti cepljenju! V zaključku sem si drznil narediti še dva koraka dlje.
VEČERNJI LIST: Oba sta v javnosti postala sinonim za »borca proti cepljenju« – citirajo vas pripadniki skupin proti cepljenju, kako ste se tako rekoč znašli v takšni vlogi?
LIDIJA GAJSKI: Nikoli se nisem razglašala za borko proti cepljenju, niti tega ni mogoče sklepati iz mojih besedil in nastopov. Vedno poudarjam, da se zavzemam za revizijo tega postopka. To pomeni, da se vsako posamezno cepivo ustrezno razišče, tako glede učinkovitosti kot varnosti (škodljivosti), ter da se za vsako bolezen preveri, ali obstaja potreba po cepljenju, v kateri populaciji, starostni skupini itd.
Čeprav gre za postopek, ki se uporablja za celotno populacijo zdravih otrok in čeprav smo priča prevaram in manipulacijam na vsakem koraku, tudi v medicini, zdravniki niso zainteresirani za kritičen pristop in proučevanje te tematike. Ti kategorično zagovarjajo cepljenje, starše, ki sprašujejo, izražajo svoje dvome in slabe izkušnje ali zavračajo cepljenje, pa ignorirajo, razglašajo za neracionalne in neodgovorne ali celo izsiljujejo in jim grozijo.
Sistem starše kaznuje tako, da otrok noče vpisati v vrtec in jih pošlje na sodišče za prekrške. Zato so starši komaj čakali, da bo nekdo iz zdravniške stroke izpostavil to zanje pomembno vprašanje in se zavzel za to, da pride v javni diskurz. Prejela sem na stotine pisem in izjav podpore, ki so me utrdila v prepričanju, da delam prav in da morajo zdravnikovo raziskovanje in delovanje voditi zahteve in potrebe bolnikov.
SREĆKO SLADOLJEV: Položaj "borca proti cepljenju" je surova percepcija. Nisem proti cepljenju, sem pa proti umetnemu spodbujanju imunosti. Imunost je posledica naravnega cepljenja, ki poteka neopazno in učinkovito vse življenje ter zagotavlja našo integriteto. S kilogrami bakterij v črevesju ne bi dolgo živeli. Sem zagovornik “neinvazivnega” pridobivanja imunosti brez uporabe igle.
V tej vlogi sem se znašla po naključju. Kot član nadzornega sveta Imunološkega inštituta sem septembra 2009 nasprotoval sklenitvi posla o prodaji pandemskega cepiva proti »prašičji« gripi v države jugovzhodne Evrope v vrednosti 50 milijonov evrov! Menil sem, da cepivo zaradi visoke imunogenosti in ojačcev ni varno, izrazil pa sem tudi dvome o poteku in posledicah razglašene pandemije.
Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila 57 milijonov smrti in verjamem, da pandemije ne bo. Zaradi posebnih lastnosti sem "prašičji" virus razglasil za neškodljivega, in »medicinski«, zato so bile sprožene akcije za odvzem prostosti meni kot »uporniku« javnosti. Zgodilo se je, kot sem napovedal. Protitelesa, ustvarjena pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni "prašičjemu" virusu, so reagirala z vsemi arhivskimi sevi gripe od petdesetih let prejšnjega stoletja naprej! Napovedal sem tudi epidemijo ALS, hude avtoimunske bolezni živčnih končičev, kot posledice cepiv.
Dve leti po lažni pandemiji so se estradne in športne zvezde po vsem svetu javno polivale z ledeno vodo, da bi pritegnile pozornost javnosti na »epidemijo« ALS. Regulativna agencija Združenega kraljestva je priznala vzročno zvezo. Če govorim po vednosti in prepričanju in ne iz "kristalne krogle", sem se oktobra 2009 dvakrat okužil s "prašičjim" virusom iz sline bolne osebe in nisem zbolel.
Po »prašičji« gripi so bile tri najšibkejše »sezonske« gripe v zgodovini! Toliko o "zdravilnih lastnostih".
VEČERNJI LIST: Vaše strokovno mnenje je povsem drugačno od skupnega, enotnega stališča zdravnikov glede cepljenja. Kdaj in kako ste si ustvarili takšno mnenje o cepljenju in cepivih, kaj je bila prelomnica?
LIDIJA GAJSKI: Tematike cepljenja sem se lotila kot ene v nizu medicinskih tem, s katerimi sem se ukvarjala (hipertenzija, holesterol, sladkorna bolezen, osteoporoza, depresija in druge). Čeprav sem poučen iz izkušenj pričakoval ugotovitve, ki se bodo razlikovale od »uradne resnice«, me je presenetila razsežnost neznanja. Kvalitetne raziskave, na podlagi katere bi lahko načeloma sklepali o tem postopku, ni. Zato so trditve o učinkovitosti cepiv pri preprečevanju nalezljivih bolezni večinoma samovoljne. Po drugi strani pa v medicinski literaturi obstajajo poročila o hudih stranskih učinkih, ki so v nasprotju z izmi o varnosti oziroma neškodljivosti cepiv. Kar je znano, še bolj pa kar ni znano o cepivih, postavlja pod vprašaj pravilnost priporočila in prakse množičnega cepljenja, predvsem pa njegovo zakonsko obveznost. Ugotovitve, do katerih sem prišel in se ujemajo z zaključki drugih neodvisnih raziskovalcev po svetu, se razlikujejo od uradnega stališča medicinske stroke, saj sem to področje temeljito in nepristransko raziskal in nato javno predstavil, za razliko od nekaterih kolegov, ki to vedo, a nočejo ali ne smejo priznati, ker bi ogrozili svojo poklicno kariero in materialne koristi.
SREĆKO SLADOLJEV: Spomnim se »trenutka«, ko me je leta 1987 vodstvo Imunološkega inštituta poslalo v takratno NDR (Dresden), da prenesem tehnologijo za izdelavo cepiva proti gripi, vendar v igli. Imunološki inštitut je to cepivo izdelal v obliki pršila. Cepivo je bilo učinkovito in brez stranskih učinkov. Že takrat sem sebi in drugim postavljal vprašanje namen? Zakaj igla, zakaj prebadanje kože, če se virus širi po dihalih? Zakaj ne vztrajamo pri lastni doktrini senzibilizacije poti, po katerih se gripa naravno širi! To so bila vprašanja, ki so nastala zaradi moje takratne znanstvene radovednosti! Danes, ko se zdravstvo sooča z galopirajočo epidemijo različnih avtoimunskih bolezni, ta vprašanja izvirajo iz mojih zdravstvenih težav.
VEČERNJI LIST: Ali imate zaradi takšnega odnosa še vedno težave v službi, karieri?
LIDIJA GAJSKI: Pred nekaj leti me je kolegica z Inštituta za varovanje zdravja tožila pred Zdravniško zbornico zaradi širjenja neresnic o cepljenju in krnitve ugleda zdravniškega poklica. Po moji izjavi je zbornica njegovo zahtevo za pregon zavrnila. Nekateri dogmatični znanstveniki in pristranski novinarji so jo poskušali diskreditirati; Ob napadu na mene osebno niso navedli nobenih argumentov proti mojim stališčem in so ignorirali moj poziv k soočenju. Nasploh novinarji zelo težko najdejo strokovnjake za soočenje z menoj; Vodilni avtoriteti za cepljenje ne sprejmejo ali naknadno prekličejo vabila v oddaje, v katerih sodelujem, ali pa dobesedno bežijo od njih, kot je kolega z Inštituta za varovanje zdravja pobegnil iz radijskega studia, ko me je videl gostovati v oddaji.
SREĆKO SLADOLJEV: Imam podporo najvišjega vodstva podjetja. Direktor dr. Lea Lupret izhaja iz tradicije Imunološkega inštituta, ne politike. Drznila si me je imenovati za vodjo Oddelka za raziskave in razvoj, zato ima morda zato težave? Tako sem odšel v Bruselj z najvišjega možnega strokovnega položaja v državi, kot »glas vesti« podjetja, ki bi ga morali vsi spoštovati, še posebej tisti, ki cepijo po zakonu, ne po vesti. Sem edini, ki sem v Bruselj na to temo potoval uradno, na podlagi potnega naloga Imunološkega inštituta, enega najstarejših proizvajalcev cepiv na svetu! Torej nisem odšel kot "teoretik zarote", "antivaxxer" ali podobno, ampak kot nekdo, ki nadaljuje vodilno vlogo Hrvaške v preventivni medicini nasploh.
VEČERNJI LIST: Iz vaših dosedanjih javnih nastopov sklepam, da ne dvomite o škodljivosti cepljenja – ali se vam na splošno zdijo cepiva bolj škodljiva kot koristna ali nekaterim skupinam ljudi naredijo več škode kot koristi?
|
Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Srećko Sladoljev in Lidija Gajski |
Galerija:
| |