Toda vlada je program nadalja, namesto da bi ga ustavila. Starši so bili v temi, prav tako inuitski voditelji in širša skupnost. Še huje, poskus je že spodletel – injekcije cepiva proti RSV* palivizumabu niso delovale po načrtih.
Toda uradniki so to skrivali in še naprej uporabljali avtohtono prebivalstvo kot neznane udeležence v poskusu.
To ni prvič, da je kanadska zdravstvena ustanova staroselske otroke uporabila kot poskusne zajčke brez soglasja.
Od eksperimentov s šolsko prehrano v letih 1940-50, kjer so raziskovalci namenoma stradali domorodne otroke, da bi preučili podhranjenost, do preskušanja cepiva proti tuberkulozi na 600 domorodnih otrocih v Saskatchewanu, kjer jih je umrlo skoraj 20 %, je zgodovina dokazala, da so uradniki dokazali, da so pripravljeni žrtvovati domorodno prebivalstvo zaradi »znanosti«.
»Razlika med kliničnimi preskušanji medicinskih raziskav in poskusi na ljudeh je privolitev pacienta. Glede na zelo neenaka razmerja moči med zdravstvenim osebjem in pacienti, skupaj s pogosto zmedenimi jezikovnimi ovirami, in splošno razširjenim mnenjem, da mnogi Aboridžini ne bodo prostovoljno sprejeli zdravljenja, je bilo soglasje pacientov za zdravljenje pogosto samoumevno." (Luk, M. Ločene postelje, University of Toronto Press, 2016, str. 112)