Svetovni gospodarski forum (WEF) nadaljuje svojo glasno kampanjo proti 'dezinformacijam' in poziva vlade, medije, tehnološka podjetja in civilno družbo, da se jim pridružijo v boju proti tem t.i. dezinformacije.
Obvladovanje medijev je tisto, kar si močni že dolgo želijo vzpostaviti in očitno so jim vsi neodvisni, svobodni mediji velika grožnja, saj najbolje sodelujejo s tistimi, ki so od njih odvisni, kar nikogar ne preseneča. Ravno nasprotno. Stvari so nam vsem več kot jasne. Njihov načrt je preživetje mainstream medijev in uničenje vseh ostalih, t.i. alternativne medijske glasove, da bi lahko prek svojih medijev mirno indoktrinirali množice.
Ljudem, ki radi razmišljajo z lastno glavo in izbirajo vsebine, ki jim želijo slediti, ta ideja nikakor ni všeč, saj ne marajo, ko jim kdo vsiljuje, kaj bodo gledali, poslušali ali brali, kaj šele, kako bodo razmišljali in kakšen odnos bodo imeli.
Svobodomiselnim ljudem nihče ne more ničesar vsiliti in takšnih je iz dneva v dan več. Vse več ljudi se prebuja iz stoletnega spanca indoktrinacije in začenja lastno raziskovanje sveta, v katerem živi.
Pojasnilo WEF, pri katerem vztrajajo že dlje časa, je, da so »dezinformacije« grožnja »našemu ekosistemu« in so odločeni, da »strokovnjaki« (kdorkoli že so) nujno pojasnijo oz. recept, kako "obrzdati". Morda bi bilo dobro, če bi WEF pred svojim bojem proti 'dezinformacijam' te iste strokovnjake najprej pozval, naj dezinformacijo opredelijo kot tako – in javnosti razložijo, kako doseči širok konsenz v družbi in politiki glede vprašanja te definicije.
Namesto tega neformalna skupina, ki zastopa svetovne elite, pripisuje priznanje EU in njenemu zakonu o digitalnih storitvah (DSA), katerega nekatere ključne sestavine so kritike pripeljale do tega, da so ga imenovali "cenzurni zakon", ki bi bil najbolj primeren za resnico, saj je vsem jasno za kaj gre - za zatiranje medijske svobode.
Ob na spletni strani WEF je digitalno tehnologijo in tisto, kar je poimenovala "razdrobljen medijski ekosistem", krivila za, kot je dejal, količino dezinformacij brez primere.
Uveljavljeni mediji z veliko tradicijo, ki so bili nekoč cenjeni, si zdaj spodkopavajo lasten ugled v smislu zaupanja bralcev, s pripravljenim »usklajevanjem« z vladami in vse pogostejšim vpletanjem v pristransko poročanje in cenzuro. S tem tudi sami prispevajo k krhanju zaupanja ne le v velike medije, ampak tudi v institucije.
Pripoved WEF je zelo jasna. Zaupanje v velike medije se bo vrnilo, ko bodo vsi drugi izginili s scene in bodo na sceni edini. Razlog za odstranitev vseh ostalih so preprosto poimenovali – širjenje dezinformacij, saj imajo veliki mediji monopol nad informacijami kot takimi in se obnašajo kot edini lastniki informacij. V 'dezinformacijah' močni vidijo ključ do rešitve problema oziroma ključ, s katerim bodo za vedno ugasnili svobodo govora in svobodo medijev. Kako naivni so, če mislijo, da bo njihova 'vojna proti dezinformacijam v celotni družbi in medijskem prostoru' povrnila zaupanje javnosti v mainstream medije.
Človek bi naivno mislil, da je največja vrednota medijev informacija. Toda glavni urednik Wall Street Journala je za WEF povedal, da gre pravzaprav za "zaupanje" - to je za vpliv prek širjenja informacij, ki niso nikoli vprašljive.
Zaupanje je močno, a krhko; je zasluženo, ne vsiljeno, kot poskušajo EU in drugi znova in znova; zaupanje pa se tudi zlahka izgubi, zlasti po letih dušenja svobode govora, odkrite pristranskosti in podobnega. Nekaj, kar je nekdo gradil leta, se lahko v trenutku sesuje kot hišica iz kart, mainstreamovski mediji pa počnejo prav to – uničujejo lasten ugled.
Toda skupina s sedežem v Švici še naprej vztraja, da so osnovni problem preprosto "dezinformacije", ki jih je zdaj preveč. Zato si WEF – ki se pogosto obnaša, kot da vlada svetu – želi, da se najmočnejše družbene sile združijo in vzpostavijo »večplastno obrambo pred širjenjem lažnih informacij«. Živi smo bili in videli, na kakšne načine se bodo močni boji proti svobodi medijev. Kajti, če smo povsem iskreni – dezinformacije so v zadnjem času zaradi vse brutalnejše cenzure postale tako rekoč sinonim za svobodo medijev.
Srečno jim... Bomo videli, kakšen bo medijski svet pod njihovo režijo, če jim bo uspelo zmagati v vojni, ki jo v bistvu bijejo sami proti sebi, ne da bi se tega sploh zavedali...
Na nas je, da še naprej verjamemo v svobodo misli, govora in seveda svobodo medijev. Na nas je, da še naprej verjamemo v obstoj in preživetje svobodnega človeka, kljub temu, da suženjstvo trka na naša vrata.
|