Komaj kateri citat je v zadnjih letih postal tako znan kot citat Klausa Schwaba: "Ničesar ne boš imel in srečen boš." Schwab seveda s to osrednjo tezo iz knjige »Velika ponastavitev« ne misli na vse ljudi, ampak le na tiste, ki že ne sodijo v izbrani krog multimilijarderjev.

»Nasprotno, nikogar ne zanima, kar je nikogaršnje. Lastništvo spodbuja skrbništvo in odgovornost. Močne lastninske pravice vključujejo tudi možnost trgovanja z viri, kar trgom omogoča prerazporeditev naravnih virov za namene ohranjanja.« WEF

Vendar Agenda velike ponovne postavitve ne predvideva ne svobodnih ljudi ne svobodnega tržnega gospodarstva. Predvidena je diktatura, ki jo bodo izvajali tisti, »ki vedo bolje«.

Tisti, ki mislijo, da so vse to teorije zarote, bi morali dvakrat premisliti o prizadevanjih Svetovnega gospodarskega foruma za osebna vozila. Razlog za navdušenje je članek z dne 18. julija, v katerem Svetovni gospodarski forum filozofira o modelu krožnega gospodarstva: “3 pristopi krožnega gospodarstva za zmanjšanje povpraševanja po kritičnih kovinah”.

Ker preverjalci dejstev ponovno poskušajo prikriti, zmanjšati ali celo zanikati namere WEF, na njihovih spletnih straneh črno na belem piše: »1. Premik od lastništva k uporabi." To pomeni jasno priporočilo, naj se ljudje vzdržijo osebnih vozil in raje uporabljajo storitve "car sharing".

"Ta prehod s fosilnih goriv na obnovljivo energijo zahteva velike zaloge kritičnih kovin, kot so kobalt, litij, nikelj, če naštejemo le nekatere." WEF

Svetovni gospodarski forum predpostavlja, da slogan »k obnovljivim energijam«, ki se izreka diktatorsko in mimo demokratičnih procesov, zahteva tudi, da so ljudje na primer brez osebnih avtomobilov. Zavedati se je treba, da je ta želja po »obnovljivih virih energije« zgolj zabloda, saj so prepovedi uporabe lesa kot goriva šele v povojih (poroča Report24).

Fox News glavna kritika pobude WEF je, da bi se njene zamisli lahko uporabile v Evropi, kjer je malo prostora, ki si ga deli veliko ljudi. Takšne teorije bi bile popolnoma neprimerne za ZDA, kjer bi bili ljudje izgubljeni, še posebej na podeželju, kjer živijo, saj brez svojih osebnih vozil ne bi mogli početi popolnoma nič, niti normalno živeti - od njih so popolnoma odvisni.

Vendar je vredno razmisliti o drugih idejah WEF o trajnosti. Tu omenimo še zastarelost izdelka, torej umetno povzročeno kratko življenjsko dobo izdelka. Globalno bi lahko prihranili ogromne količine virov, če bi mobilni telefoni ali prenosniki zdržali dlje.

Lahko – da, treba je – biti previden in kritičen do WEF in njegovih arogantnih načrtov – toda kratka življenjska doba vseh izdelkov, ki je namerno povzročena zaradi pohlepa velikih korporacij, je velik problem in neizogibno vodi v vedno več vse večje izkoriščanje narave, zavržna miselnost in nesmiselno zapravljanje stvari. Spomnimo se, kako so včasih izdelki trajali dolgo. Včasih je pralni stroj zdržal leta, danes pa je treba čez nekaj let kupiti novega. Enako je z mnogimi drugimi izdelki. Narejeni so tako, da se hitro pokvarijo in po nekaj letih morate kupiti novega.