| |
|
| Sreda, 13.Julij 2022 ob 20:39:43 |
  |
Kolumna v Dnevniku, 13. julij 2022
Komu služi slovenski parlament? Pred zgradbo je izobešena ukrajinska zastava, prejšnji teden pa se je na seji državnega zbora zbral ves državni vrh, da bi poslušal ukrajinskega predsednika Zelenskega. Za svoje puhlice je požel »bučen aplavz«. Vsi prisotni so mu stoje ploskali. Naši vodilni so se tudi zaobljubili, da bo njihova podpora Ukrajini ostala neomajna. V tem ne vidim nič dobrega.
Nagovori Zelenskega tujim parlamentom so postali obvezen politični obred. Uprizarjajo jih, da bi nacionalne politične elite izpovedale pravo politično vero in pripadnost. Gre zlasti za evropske politične elite, zakaj v drugih delih sveta so za to igro veliko manj zagreti. Naš politični razred je seveda strogo na liniji. Ubogljivo in tu in tam morda celo iz nekakšnega prepričanja. V osnovi pa gre za dresuro: za ponavljanje obrednih obrazcev.
Nastopi Zelenskega so postali tudi nepogrešljivi del drugih vidnih srečanj v režiji ameriške oblasti, Nata in evrokratov. O samem Zelenskem bi težko rekli kaj dobrega. V panamskih dokumentih izvemo, koliko nezakonito pridobljenega bogastva je parkiral na tujem. Je eden izmed mnogih skorumpiranih politikov, ki so se okoristili z oligarhizacijo vzhodne Evrope v imenu demokracije. Kot tak je odvisen od sponzorjev oligarhije in močnejših oligarhov. (Govorice o kokainu pustimo ob strani.) Zdaj dela, kar pač zna: igra. Je igralec. Ampak zahodna politika danes je teater, še raje cirkus. Tak, ki nas ne spravlja v smeh. Je šlo komu na smeh, ko se je Ursula von der Leyen našemila v Ukrajinko, da bi razglasila povabilo Ukrajine v EU?
Zelenski je dober igralec. Problem je, da so scenarij, režija, kostumografija in scenografija v tujih rokah: delo sil, ki v Ukrajini vodijo vojno proti Rusiji, in prvenstveno propagandnih enot angloameriških obveščnih služb. In problem je, da gre v tej igri hudo zares, tako da je vsak dan te izsiljene vojne na stotine več mrtvih in ranjenih Ukrajincev in manj Ukrajine.
Zahod je podcenil nasprotnika ter precenil svoje moči in to vojno izgublja na celi črti. Najhujšo ceno, krvni davek, plačujejo Ukrajinci. Njihova vojska, največja in najboljša natovska v Evropi, je vojno že izgubila. Njeno nadaljevanje slabi Ukrajino tudi ekonomsko, politično, diplomatsko in celo propagandno ter vodi v uničenje države. Če bo šlo tako naprej, Ukrajine preprosto ne bo več. Kot spomenik zahodnjaškemu cinizmu in neumnosti bo ostal Marshallov načrt za Ukrajino.
Vsi, ki preprečujejo pogajanja in se trudijo vojno na različne načine podaljševati, so lažni prijatelji Ukrajine. Hvaljenje ukrajinskega »herojstva« je hrbtna plat tukajšnjega »pravičništva« na račun tujih žrtev. Lažno prijateljstvo je tudi klanjanje Zelenskemu in temu, kar predstavlja, namreč politično oblast, ki deluje proti interesom lastnega ljudstva in nacije ter ju je pripravljena pogubiti za tuje interese. Tem tujim interesom – tujim tako Ukrajincem kot nam – so ploskali v državnem zboru. Tem tujim interesom služi nadaljevanje Janševe politike do Ukrajine pod Golobom in napoved, da se bo Fajonova ta mesec po Janševih stopinjah odpravila v Kijev. Tudi to romanje je postalo obvezno za vsakega politika, ki bi si rad domišljal, da v Evropi kaj velja.
Besede Zelenskega, da mora biti »vsakdo v Evropi zainteresiran, da Ukrajina zmaga«, da je Rusija navila cene plina, da Rusija povzroča lakoto po svetu in da hoče Evropi »zlomiti hrbet«, so standardni repertoar protiruske propagande, ki jo slovenski politični razred hvaležno použiva. Sicer pa so to blodnjave, ki nimajo zveze z realnostjo. Evropa si je sama zlomila hrbet, ko je pomagala pripravljati vojno v Ukrajini in potem pod ameriškim vodstvom, vendar še radikalneje od Američanov, Rusiji napovedala totalno ekonomsko vojno. Ta ekonomska vojna je povzročila pomanjkanje energije in hrane ter jima dvignila ceno. Zaradi te ekonomske vojne pada vrednost evra, zaradi nje imamo inflacijo in drsimo v recesijo in zaradi nje pada naš življenjski standard.
Ustvarili smo si krizo, v kateri propadata evropska industrija in kmetijstvo, evrokracija pa vidi izhod iz nje v nemogoči vojaški zmagi v Ukrajini in v tem, da bomo krajšali šolski urnik, se manj umivali in ne bomo prali perila. Ko gledam posnetke teh politikov, kako se pod popolno varnostno zaščito zbirajo v salonih in konferenčnih dvoranah in fantazirajo o Putinu, me to spominja na podobe dekadentnega francoskega dvora pred revolucijo. Vlade že padajo.
Kdaj bodo začele padati glave?
Samovšečna predsednica državnega zbora obljublja »neomajno podporo« Ukrajini. Vprašujem se, ali bo tudi podpora Golobovi vladi ostala »neomajna«. Američani so zdaj povedali, da gre pri vojni proti Rusiji v Ukrajini za obrambo liberalistične svetovne ureditve.
Golobova vlada je liberalistična in s tega vidika se podpora vojni v Ukrajini sklada z njeno politično usmeritvijo. Vprašanje je, ali se ta usmeritev sklada z interesi in pričakovanji večine prebivalstva. Se bomo v imenu »evropskih vrednot« in podobnih abotnosti razumevajoče odpovedovali hrani, toploti, luči v stanovanju, gorivu, čistoči in šolanju otrok ali pa bomo vse to imeli za nepotrebna odrekanja? Taka, ki jih ne bi bilo ali bi jih bilo manj, če bi naš politični razred delal bolj za naše kot za tuje interese.
***
Ko gledam posnetke teh politikov, kako se pod popolno varnostno zaščito zbirajo v salonih in konferenčnih dvoranah ter fantazirajo o Putinu, me to spominja na podobe dekadentnega francoskega dvora pred revolucijo.
| | |
 Komentarji 0Trenutno ni komentarja na na ta članek ... ...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
|
|
|
|
Galerija:
| |
Sreda, 13.Julij 2022 ob 20:39:43 
165 ogledov, 
0 komentarjev
