EU-SEARCH WIKI | Jupiter ...

Povezave

Slike

Video

Novice

Online radio

Slika Jupitra, posneta od sonde Voyager 1 leta 1979, s poudarjenimi barvami
Masa: 1,898e27 kg (317,8 M⊕)

Polmer: 69.911 km

Oddaljenost od Sonca: 778.500.000 km

Starost: 4,503e9 let

Gravitacijska privlačnost: 24,79 m/s²

Lune: Evropa, Ganimed, Io, Kalisto, Amalteja, Pasifaja, Adrasteja...

WIKI EU

Jupiter ...

EU-SEARCH WIKI | Jupiter ...

Jupiter

Jupiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja. Nekateri so opisali, da Osončje sestavljajo Sonce, Jupiter in razporejene razbitine.[navedi vir] Plinske velikane Jupiter, Saturn, Uran in Neptun včasih imenujejo tudi »jupitrovski planeti«. Ime je dobil po rimskem bogu Jupitru.

Pregled

Ta plinski velikan je 2,5-krat masivnejši kot vsi planeti skupaj, čeprav ima samo 1/1047 Sončeve mase. Ker ima Jupiter tako veliko maso, leži masno središče Jupitra in Sonca nad Sončevo površino, 1,068 Sončevega polmera od središča Sonca. Jupiter je 318-krat masivnejši od Zemlje s premerom 11-krat večjim od Zemlje in s 1310-kratno Zemljino prostornino. Ima 10-krat manjši premer kot Sonce in skoraj enako srednjo gostoto. Mnogi so ga označili kot »neuspešno zvezdo«, čeprav bi bila ta primer sorodna označitvi asteroida kot »neuspešne Zemlje«. Čeprav je Jupiter res presunljiv, so odkrili zunajosončne planete z veliko večjo maso. Verjamemo pa da je njegov premer karseda velik za dano sestavo, ker bi se s povečanjem mase planet še neprav gravitacijsko stiskal, dokler ne bi steklo jedrsko zlitje. Ni natančno jasno kaj razlikuje velik in masiven planet kot je Jupiter od rjave pritlikavke, čeprav imajo rjave pritlikavke posebne spektralne črte. Kakorkoli, Jupiter bi moral imeti sedemkrat večjo maso, da bi postal zvezda.

Jupiter se tudi najhitreje vrti okoli svoje osi kot katerikoli drug planet v Osončju z vrtilno hitrostjo 12.700 m/s. Zaradi tega je njegov disk precej sploščen, kar se da lepo videti skozi daljnogled. Polarni premer je več kot 10.000 km manjši od ekvatorskega premera. Od planetov je le Saturn še bolj sploščen. Njegova najbolj znana zunanja oblika je verjetno Velika rdeča pega, nevihta večja od Zemlje. Planet je neprestano prekrit s plastjo oblakov.

Jupiter je za opazovalca z Zemlje ob opoziciji četrto najsvetlejše nebesno telo na nebu za Soncem, Luno, in Venero. Včasih je svetlejši le še Mars. Jupiter je znan že iz pradavnine. Galilejevo odkritje leta 1610 Jupitrovih štirih velikih lun: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto (sedaj znane kot Galilejeve ali Galilejevske lune) je bilo prvo odkritje nebesnega gibanja, ki ni bilo navidezno osredotočeno na Zemljo. Bilo je velika podpora Kopernikovi heliocentrični sliki gibanja planetov. Galilejeva javna podpora Kopernikovi teoriji je prišla v navzkrižje z inkvizicijo.

Fizikalne značilnosti

Sestava planeta

Jupiter je v glavnem sestavljen iz dokaj majhnega skalnatega jedra, ki ga obdaja kovinski vodik, njega obdaja tekoči vodik, vse skupaj pa plinski vodik.

Jupitrovo atmosfero sestavlja ~86 % vodika in ~14 % helija (po številu atomov, atmosfera predstavlja ~75 %/24 % mase z ~1 % mase drugih snovi. Notranjost vsebuje gostejše snovi tako, da je porazdelitev ~71 %/24 %/5 %). Atmosfera vsebuje sledi metana, vodne pare, amonijaka, in »skalnate« snovi. Poleg tega so prisotne majhne količine ogljika, etana, vodikovega sulfida, neona, kisika, fosfatov, in žvepla. Ta sestava atmosfere je zelo podobna sestavi sončne meglice. Saturn ima podobno sestavo, Uran in Neptun pa imata veliko manj vodika in helija. Zgornji sloji Jupitrove atmosfere so izpostavljeni različnemu vrtenju. Pojav je prvi odkril Cassini 1690. Vrtenje Jupitrove polarne atmosfere je daljše za ~5 minut kot vrtenje atmosfere na ekvatorju. Poleg tega se oblaki, na različnih širinah vrtijo v nasprotni smeri. Vzajemno delovanje teh nasprotujočih se krožnih vzorcev povzroča nevihte in vrtinčenja (turbulence). Hitrost vetra je velikokrat 600 km/h.

Zunanji oblačni sloj atmosfere vsebuje ledene kristale, kristale zmrznjenega amonijaka in kristale amonijevega hidrosulfida.

Planetovi obroči

Jupiter ima šibek sestav planetnega obroča. Obroč sestavljajo prašni delci, ki so jih z lun odnesli meteorji. Glavni obroč je nastal iz prahu s satelitov Adrasteje in Metisa. Dva širša tanka obroča obkrožata glavni obroč in izvirata iz Tebe in Amalteje. Na zunanji strani leži izjemno redek in oddaljen zunanji obroč, ki obkroža Jupiter v nasprotni smeri. Njegov izvor je negotov, lahko pa je nastal iz ujetega medplanetarnega prahu.

Magnetosfera

Jupiter ima zelo veliko in močno magnetosfero. Če bi lahko videli njegovo magnetno polje z Zemlje, bi bilo na nebu navidezno 5-krat večje od ščipa, kljub temu, da je veliko dlje. To magnetno polje zadržuje velik tok sevanja delcev v Jupitrovih snih pasovih kjer tudi nastaja ogromen plinski kolobar in valj toka, povezan z Io. Da je Jupiter močan vir radijskih valov so po naključju odkrili ameriški raziskovalci leta 1955. Večina energije je pri valovnih dolžinah nekaj deset metrov in desetin metrov.

Raziskovanje Jupitra

Veliko vesoljskih sond so poslali na Jupiter. Vse do sedaj so bile ameriške. Pioneer 10 je letel mimo planeta decembra 1973. Sledil mu je Pioneer 11 natanko leto kasneje. Voyager 1 je letel mimo leta 1977, Voyager 2 pa leta 1979. Sonda Galileo se je vtirila v Jupitrovo tirnico leta 1995, vrgla manjši raziskovalni satelit v Jupitrovo atmosfero in opravila več preletov vseh Galilejevih lun. Sonda Galileo je bila leta 1994 priča tudi trku kometa Shoemaker-Levy 9 z Jupitrom, ko se je bližala planetu. Nudila je ugoden pogled na ta presenetljiv dogodek.

Po odkritju tekočega oceana na Jupitrovi luni Evropa in zaključku odprave Galileo, ki je zapustil tir septembra 2003 NASA načrtuje odpravo, ki bo raziskovala ledene lune. Odprava JIMO bodo iztrelili do leta 2012 ali še pozneje.

Jupitrovi naravni sateliti

Tiri Ie, Evrope in Ganimeda tvorijo vzorec znan kot Laplaceova resonanca. Na vsake štiri Iunine obhode okoli Jupitra naredi Evropa natančno dva obhoda, Ganimed pa natanko enega. Ta resonanca povzroča, gravitacijske pojave na vse tri lunine tire in popači njihove tire v eliptične oblike, saj na vsako luno deluje dodatni povlek sosednjih lun v vsaki točki njenega tira. Na drugi strani plimska sila z Jupitra zaokrožuje njihove tire. To stalno vlečno delovanje povzroča redno upogibanje oblik vseh treh lun. Jupitrova težnost razteza lune močneje med območji tirov, ki so bližje planetu in jim dopušča, da privzamejo bolj krogelne oblike, ko so dlje stran. To upogibanje povzroča plimsko segrevanje njihovih jeder. Najbolj opazen je ta pojav pri Ii, kjer njeni ognjeniki neobičajno močno delujejo, manj pa na geološko mladi površini Evrope, ki nakazuje nedavno ponovno preoblikovanje njene površine.
Razvrstitev Jupitrovih naravnih satelitov

Jupitrove lune delimo v štiri glavne skupine:

Notranjo skupino je v celoti odkrila odprava Voyager razen pri Amalteji. Vse lune imajo premere manj kot 200 km in tire s polosjo manjšo od 200.000 km. Njihov naklon tira je manj kot stopinja.
Galilejeve lune je odkril Galilei. Krožijo v območju med 400.000 in 2.000.000 km. To so največje lune v Osončju.
Tretjo skupino so odkrili v 20. stoletju pred Voyagerjem. Njihovi premeri so manjši od 200 km in tiri med 11.000.000 in 12.000.000 km z naklonom tira med 26° in 29°.
Zunanje lune so tudi odkrili v 20. stoletju pred Voyagerjem. Njihov premer je manjši od 50 km in tiri med 21.000.000 in 24.000.000 km. Še posebej so znane ker so njihovi tiri vzvratni z nakloni med 147° in 163°.

Predvideva se, da so imele prve tri skupine lun isti izvor. Mogoče kot večja luna ali ujeto telo, ki je razpadlo v obstoječe lune vsake skupine.

Poleg omenjenih štirih skupin obstaja še veliko manjših lun v dolgih, iz srednjih, vzvratnih tirih okoli Jupitra. Večina v premeru ni večja od kilometra ali dva. Vse te lune so po vsej verjetnosti ujeta asteroidna ali kometna telesa, ki so raztresena v več kosov. Celotno število znanih Jupitrovih lun je trenutno 67, nekatere so slabo raziskane in še brez imena.

#	Oznaka	Ime	Premer (km)	Masa ( · 10¹⁶ kg)	Srednja polos tira (km)	Obhodni čas (d)	Naklon tira	Izsrednost	Leto odkritja	Avtor prvega opisa	Skupina
1	XVI	Metis	60 × 40 × 34	~3,6	127690	+7h 4m 29s	0,06°	0,00002	1979	Synnott (Voyager 1)	Notranja
2	XV	Adrasteja	20 × 16 × 14	~0,2	128690	+7h 9m 30s	0,03°	0,0015	1979	Jewitt (Voyager 2)	Notranja
3	V	Amalteja	250 × 146 × 128	208	181366	+11h 57m 23s	0,374°	0,0032	1892	Barnard	Notranja
4	XIV	Teba	116 × 98 × 84	~43	221889	+16h 11m 17s	1,076°	0,0175	1979	Synnott (Voyager 1)	Notranja
5	I	Io	3660,0 × 3637,4 × 3630,6	8931900	421700	+1,7691	0,050°	0,0041	1610	Galilei	Galilejeva
6	II	Evropa	3121,6	4800000	671034	+3,5512	0,471°	0,0094	1610	Galilei	Galilejeva
7	III	Ganimed	5262,4	14819000	1070412	+7,1546	0,204°	0,0011	1610	Galilei	Galilejeva
8	IV	Kalisto	4820,6	10759000	1882709	+16,689	0,205°	0,0074	1610	Galilei	Galilejeva
9	XVIII	Temisto	8	0,069	7393216	+129,87	45,762°	0,2115	1975/2000	Kowal &;;;;;; Roemer/ Sheppard et al.	Temisto
10	XIII	Leda	16	0,6	11187781	+240,82	27,562°	0,1673	1974	Kowal	Himalija
11	VI	Himalija	170	670	11451971	+250,23	30,486°	0,1513	1904	Perrine	Himalija
12	X	Liziteja	36	6,3	11740560	+259,89	27,006°	0,1322	1938	Nicholson	Himalija
13	VII	Elara	86	87	11778034	+257,62	29,691°	0,1948	1905	Perrine	Himalija
14	—	S/2000 J 11	4	0,0090	12570424	+287,93	27,584°	0,2058	2001	Sheppard et al.	Himalija?
15	XLVI	Karpo	3	0,0045	17144873	+458,62	56,001°	0,2735	2003	Sheppard et al.	Karpo
16	—	S/2003 J 12	1	0,00015	17739539	-482,69	142,680°	0,4449	2003	Sheppard et al.	?
17	XXXIV	Evporija	2	0,0015	19088434	-538,78	144,694°	0,0960	2002	Sheppard et al.	Ananka
18	—	S/2003 J 3	2	0,0015	19621780	-561,52	146,363°	0,2507	2003	Sheppard et al.	Ananka
19	—	S/2003 J 18	2	0,0015	19812577	-569,73	147,401°	0,1569	2003	Gladman et al.	Ananka
20	—	S/2011 J 1	1	–	20155290	−582,22	162,8°	0,2963	2011	Sheppard et al.	?
21	—	S/2010 J 2	1		20307150	-588,36	150,4°	0,307	2010	Veillet	Ananka?
22	XLII	Telksinoja	2	0,0015	20453753	-597,61	151,292°	0,2684	2003	Sheppard et al.	Ananka
23	XXXIII	Evanta	3	0,0045	20464854	-598,09	143,409°	0,2000	2002	Sheppard et al.	Ananka
24	XLV	Helika	4	0,0090	20540266	-601,40	154,586°	0,1374	2003	Sheppard et al.	Ananka
25	XXXV	Ortozija	2	0,0015	20567971	-602,62	142,366°	0,2433	2002	Sheppard et al.	Ananka
26	XXIV	Jokasta	5	0,019	20722566	-609,43	147,248°	0,2874	2001	Sheppard et al.	Ananka
27	—	S/2003 J 16	2	0,0015	20743779	-610,36	150,769°	0,3184	2003	Gladman et al.	Ananka
28	XXVII	Praksidika	7	0,043	20823948	-613,90	144,205°	0,1840	2001	Sheppard et al.	Ananka
29	XXII	Harpalika	4	0,012	21063814	-624,54	147,223°	0,2440	2001	Sheppard et al.	Ananka
30	XL	Mnema	2	0,0015	21129786	-627,48	149,732°	0,3169	2003	Gladman et al.	Ananka
31	XXX	Hermipa	4	0,0090	21182086	-629,81	151,242°	0,2290	2002	Sheppard et al.	Ananka?
32	XXIX	Tiona	4	0,0090	21405570	-639,80	147,276°	0,2525	2002	Sheppard et al.	Ananka
33	XII	Ananka	28	3,0	21454952	-640,38	151,564°	0,3445	1951	Nicholson	Ananka
34	L	Hersa	2	0,0015	22134306	-672,75	162,490°	0,2379	2003	Gladman et al.	Karma
35	XXXI	Aitna	3	0,0045	22285161	-679,64	165,562°	0,3927	2002	Sheppard et al.	Karma
36	XXXVII	Kala	2	0,0015	22409207	-685,32	165,378°	0,2011	2002	Sheppard et al.	Karma
37	XX	Tajgeta	5	0,016	22438648	-686,67	164,890°	0,3678	2001	Sheppard et al.	Karma
38	—	S/2003 J 19	2	0,0015	22709061	-699,12	164,727°	0,1961	2003	Gladman et al.	Karma
39	XXI	Kaldena	4	0,0075	22713444	-699,33	167,070°	0,2916	2001	Sheppard et al.	Karma
40	—	S/2003 J 15	2	0,0015	22720999	-699,68	141,812°	0,0932	2003	Sheppard et al.	Ananka?
41	—	S/2003 J 10	2	0,0015	22730813	-700,13	163,813°	0,3438	2003	Sheppard et al.	Karma?
42	—	S/2003 J 23	2	0,0015	22739654	-700,54	148,849°	0,3930	2004	Sheppard et al.	Pasifaja
43	XXV	Erinoma	3	0,0045	22986266	-711,96	163,737°	0,2552	2001	Sheppard et al.	Karma
44	XLI	Aeda	4	0,0090	23044175	-714,66	160,482°	0,6011	2003	Sheppard et al.	Pasifaja
45	XLIV	Kalihora	2	0,0015	23111823	-717,81	164,605°	0,2041	2003	Sheppard et al.	Karma?
46	XXIII	Kalika	5	0,019	23180773	-721,02	165,505°	0,2139	2001	Sheppard et al.	Karma
47	XI	Karma	46	13	23197992	-763,95	165,047°	0,2342	1938	Nicholson	Karma
48	XVII	Kalira	9	0,087	23214986	-727,11	139,849°	0,2582	2000	Spahr, Scotti	Pasifaja
49	XXXII	Evridoma	3	0,0045	23230858	-723,36	149,324°	0,3769	2002	Sheppard et al.	Pasifaja?
50	—	S/2011 J 2	1	–	23329710	−725,06	151,8°	0,3867	2011	Sheppard et al.	Pasifaja?
51	XXXVIII	Pasiteja	2	0,0015	23307318	-726,93	165,759°	0,3288	2002	Sheppard et al.	Karma
52	—	S/2010 J 1	2		23314335	-722,83	163,2°	0,320	2010	Jacobson et al.	Pasifaja?
53	XLIX	Kora	2	0,0015	23345093	-776,02	137,371°	0,1951	2003	Sheppard et al.	Pasifaja
54	XLVIII	Silena	2	0,0015	23396269	-731,10	140,148°	0,4115	2003	Sheppard et al.	Pasifaja
55	XLVII	Evkelada	4	0,0090	23483694	-735,20	163,996°	0,2828	2003	Sheppard et al.	Karma
56	—	S/2003 J 4	2	0,0015	23570790	-739,29	147,175°	0,3003	2003	Sheppard et al.	Pasifaja
57	VIII	Pasifaja	60	30	23609042	-739,80	141,803°	0,3743	1908	Melotte	Pasifaja
58	XXXIX	Hegemona	3	0,0045	23702511	-745,50	152,506°	0,4077	2003	Sheppard et al.	Pasifaja
59	XLIII	Arka	3	0,0045	23717051	-746,19	164,587°	0,1492	2002	Sheppard et al.	Karma
60	XXVI	Isona	4	0,0075	23800647	-750,13	165,127°	0,1775	2001	Sheppard et al.	Karma
61	—	S/2003 J 9	1	0,00015	23857808	-752,84	164,980°	0,2761	2003	Sheppard et al.	Karma
62	—	S/2003 J 5	4	0,0090	23973926	-758,34	165,549°	0,3070	2003	Sheppard et al.	Karma
63	IX	Sinopa	38	7,5	24057865	-739,33	153,778°	0,2750	1914	Nicholson	Pasifaja
64	XXXVI	[Sponda	2	0,0015	24252627	-771,60	154,372°	0,4431	2002	Sheppard et al.	Pasifaja
65	XXVIII	Avtona	4	0,0090	24264445	-772,17	151,058°	0,3690	2002	Sheppard et al.	Pasifaja
66	XIX	Megaklita	5	0,021	24687239	-792,44	150,398°	0,3077	2001	Sheppard et al.	Pasifaja
67	—	S/2003 J 2	2	0,0015	30290846	-1077,02	153,521°	0,1882	2003	Sheppard et al.	?

Vse Jupitrove lune so plimsko vezane z Jupitrom in zaradi tega je njihova vrtilna doba enaka njihovemu obhodnemu času in tako planetu obračajo vedno isto stran.

Opombe

Vrstni red glede na poprečno oddaljenost od Jupitra.
Oznake z rimskimi številkami ustrezajo vrstnemu redu poimenovanja.
Premeri lun nepravilnih oblik so podani po dimenzijah.
Negativni obhodni časi so za retrogradne satelite.
Oznaka "?" za satelite z nezanesljivo določeno skupino.

Trki kometov

času med 16. julijem in 22. julijem 1994 je več kot dvajset drobcev kometa Shoemaker-Levy 9 treščilo v Jupitrovo južno poloblo. Na ta način so prvič neposredno opazovali trk dveh teles v Osončju. V Jupiter zaradi njegove velike mase in položaja blizu notranjega predela Osončja po vsej verjetnosti največkrat trčijo kometi od vseh planetov Osončja.

Jupiter v leposlovju in filmu

Sir Arthur Charles Clarke je v znanstvenofanstastčnem romanu 2010: Druga odiseja (2010: Odyssey Two) prikazal spremembo Jupitra v zvezdo s pomočjo izredno napredne tehnologije, ki je še povečala gostoto njegovega že gostega jedra. Na Zemlji sta od tedaj na nebu svetili dve zvezdi.

Po Jupitru se imenuje Jupitrova postaja, domišljijska vesoljska postaja v vesolju Zvezdnih stez.

Vir: sl.wikipedia.org

Za Jupiter najdeno 4 podobnih zadetkov v kategoriji Planeti ...

Jupiter, Neptun, Pluton, Uran,

Povezave

Slike

Video

Novice

Online radio