Vizualizacija pristanka modula Schiaparelli Foto: Reuters/ESA/ATG
Analiza podatkov je potrdila, da se je sonda TGO včeraj varno zasidrala v Marsovo orbito, ali je nato modul Schiaparelli, ki se je od njega ločil, varno pristal na planetu, pa ??e ni znano. Minuto prej, preden se je zasidral v tla, je izgubil signal z matično sondo.
Generalni direktor Evropske vesoljske agencije ESA Jan W??rner je na dana??nji tiskovni konferenci sporočil, da je misija do nekega trenutka potekala kot namazana, se pravi tako, kot so predvidi, kaj pa se je zgodilo po tem, ko se je modul ločil od padala, pa ??e ne vedo, saj je prenehala oddajati podatke. Ali je pre??ivela ali le izgubila signal, ??e ugotavljajo.
Po poročanju BBC podatki, ki jih je modul po??iljal med pribli??evanjem rdečemu planetu, namigujejo, da spust ni potekal po načrtih. Kot ka??e, se je padalo odpelo prezgodaj, pa tudi pulzni potisni motorji, ki naj bi tik nad povr??jem povsem upočasnili modul, so delali manj časa, kot je bilo predvideno. Na podlagi tega bi lahko sklepali, da se je modul na povr??je spustil z vi??jo hitrostjo od načrtovane, ali je bila ta prevelika, da bi nepo??kodovan pre??ivel pristanek na povr??ju, pa ??e preverjajo.
Pri Esi ??e niso obupali nad modulom, a razpolo??enje ni najbolj spodbudno, ??e navaja BBC. Nadalji bodo analiziranje pridobljenih podatkov, obenem pa bodo ??e naprej posku??ali navezati stik s trenutno ?nemim? modulom. Njegovo usodo bodo posku??ali dognati tudi s pomočjo enega izmed ameri??kih satelitov, ki kro??ijo okoli rdečega planeta. Ta bo posku??al posneti kraj načrtovanega pristanka, a ker je modul precej majhen (v premeru meri nekaj manj kot dva metra in pol), menda ni veliko upanja za uspeh.
Znanstveniki sicer, kljub morebitni izgubi modula, dosedanje popotovanje na planet razumejo kot velik uspeh. ?Z vami lahko delim zelo dobro novico, sonda TGO je lepo ume??čena v orbito,? je uvodoma dejal W??rner. Tako je postala umetni satelit, zdaj drugi, ki kro??i okrog Marsa.
Poudaril je tudi, da je ??e v tem trenutku pripravljena izvajati znanstvene eksperimente. Okrog planeta kro??i objekt s sto kilogrami opreme. Andrea Accomazzo, vodja planetarnih misij na planete, je pojasnil, da je osrednji namen poleta, ki se je začel letos spomladi, iskanje dokazov o vsebnosti metana in drugih plinov v Marsovi atmosferi, ki bi bili lahko rezultat aktivnih biolo??kih ali geolo??kih procesov.
Znanstveniki bodo podatke, ki so jih prejeli, ??e podrobneje analizirati. Na vpra??anje, ki bega ne le njih, temveč tudi močno zainteresirano javnost, pa niso mogli dati odgovora. Kako verjetno je, da je modul po pristanku ??e cel, je W??rner odgovoril: ?Ne vemo.? 600-kilogramski modul ima sicer v notranjosti posebno strukturo, ki naj bi ubla??ila padec na Marsu po ??estminutnem potovanju skozi njegovo atmosfero.
Schiaparelli, poimenovan po italijanskem astronomu iz 19. stoletja, naj bi po načrtih več dni meril podnebne razmere na rdečem planetu, tudi sezonske pe??čene nevihte, in pripravil teren za prihod vesoljskega raziskovalnega vozila, ki bo proti Marsu poletelo v drugi fazi projekta leta 2020. Opremljen je z baterijami, ki bi predvidoma zdr??ale dva do tri dni. V tem času naj bi Schiaparelli po??iljal podatke na Zemljo.
Gre sicer za skupni projekt ruske vesoljske agencije Roskozmos in Ese ExoMars 2016, ki naj bi odgovoril na vpra??anje, ali na Marsu obstaja ??ivljenje.
|
