Ekipi ameriških astronomov je uspelo določiti hitrost gibanja zvezd, ki so starejše od milijarde let.
Astronomom je uspelo razviti metodo, s katero določijo starost zvezd na podlagi hitrosti njihovega vrtenja, in to z 90-odstotno zanesljivostjo.
Zvezde se ves čas gibljejo v različnih smereh z različnimi hitrostmi iz ozvezdja v ozvezdje (lastno gibanje), hkrati pa rotirajo okoli svojih osi. In prav hitrost vrtenja zvezd je bila osnova za izračun starosti zvezd.
Ekipi ameri??kih astronomov je uspelo določiti hitrost vrtenja zvezd, ki so starej??e od milijarde let. Ugotovitev re??uje dolgotrajni izziv, ki omogoča astronomom oceniti verjetno starost zvezd. Določitev starosti zvezd je ključno vpra??anje v astronomiji, tako kot je določitev starosti fosilov ključna za raziskave o evoluciji, pi??e britanski BBC.
Hladnej??e zvezde se vrtijo počasneje
Astronomi aplicirajo metodo na manj??ih hladnej??ih zvezdah, ki porabijo zalogo vodika veliko počasneje kot večje in vroče zvezde. Okoli hladnej??ih zvezd prav tako kro??ijo planeti, ki so podobni Zemlji. Njihove lastnosti, kot so velikost, te??a, svetloba in temperatura, ostanejo pribli??no enake skozi celotno ??ivljenjsko dobo neke zvezde. Ravno zato je določitev starosti zvezde astronomom povzročala tak??ne preglavice. V sedemdesetih letih prej??njega stoletja je znanstvenikom uspel svojevrsten uspeh, ki so ga ??ele leta 2003 poimenovali "girokronologija". Gre za metodo, ki določa starost zvezd z manj??o maso, kot je Sonce, na podlagi časa njenega vrtenja.
"Hladnej??a zvezda se vrti hitreje, ko je mlada, s starostjo pa se vrti počasneje," je dejal dr. Soren Meibom iz sredi??ča Harvard-Smithsonian za astrofiziko.
Sončeve pege se pomikajo po povr??ini
Vrtenje zvezd je izredno te??ko opaziti. Astronomi si pomagajo s sončevimi pegami, ki se premikajo po povr??ini zaradi vrtenja Sonca okoli svoje osi. Pege zmanj??ajo sončevo svetlost za manj kot odstotek. Pri starej??ih zvezdah je zato določitev starosti te??avnej??a, saj imajo manj peg, ki so tudi manj??e. Meibomova ekipa si je pomagala s fotografijami Nasinega ??e leta 2013 odpisanega teleskopa Kepler, ki so ga v vesolje poslali marca 2009. Na podlagi fotografij so določili hitrost vrtenja kopice 30 zvezd (skupine zvezd), katere starost je ocenjena na 2,5 milijarde let. Odprto zvezdno kopico NGC 6819 je Meibom poimenoval "??tiri milijarde let veliko vrzel" v na??em znanju o vrtenju zvezd.
Pred Keplerjem so imeli znanstveniki podatke le o zelo hladnih zvezdah in zelo mladih kopicah, ki so bile mlaj??e od 0,6 milijarde let in so se vrtele zelo hitro (pribli??no enkrat na teden). Leta 2011 je Meibomova skupina uporabila posnetke Keplerja, ki jih je ta naredil iz milijarde let stare zvezdne kopice NGC 6811. Hladnej??e zvezde v tej kopici so naredile rotacijo enkrat na deset dni. Edina zvezda, za katero vemo tako njeno starost kot njeno hitrost vrtenja, je zvezda Sonce, ki je staro 4,6 milijarde let in za en obrat potrebuje 26 dni.
Soncu podobne zvezde, ki jih proučujejo v novi zvezdni kopici, naredijo obrat v 18 dneh. Meibom trdi, da so pridobljeni podatki zelo točni, saj imajo največ 10-odsotno odstopanje. Pri nekaterih drugih metodah, ki ugotavljajo starost zvezd, je lahko odstopanje tudi 100-odstotno. "S preučevanjem te zvezdne kopice bomo z gotovostjo razumeli, kako dobra in zanesljiva je metoda girokronologij."
|
