Simulacija Enkeladove notranjosti glede na izsledke raziskave, objavljene v reviji Science. Podatki kažejo na 40-kilometrski leden oklep in kamnito jedro nebesnega telesa. Med njima je ponekod ujeta tekoča voda. Ta naj bi zaradi notranjega segrevan
Pod debelim ledenim oklepom Saturnove lune Enkelad se skriva ocean tekoče vode, ka??ejo izsledki sonde Cassini. V njem so tudi sol in zapletenej??e organske spojine.
??ivljenje za svoj obstoj ne postavlja veliko pogojev. V globokem antarktičnem ledu so pred leti na??li bakterijsko kulturo, več milijonov let odrezano od sveta. Najdeni mikroorganizmi niso potrebovali kisika, saj so si za dihanje pomagali z ??elezom.
Da niti sončna svetloba ni potrebna, ka??ejo biocenoze (samozadostne zdru??be rastlin in ??ivali) kilometre globoko v temnih oceanskih jarkih Zemlje.
So pa potrebni (vsaj pridejo zelo prav) tekočina, izvor toplotne energije ter organske snovi, ogljikovodiki.
Kot ka??e, so vsi trije pogoji izpolnjeni na Saturnovi 505-kilometrski luni Enkelad, sporoča Evropska vesoljska agencija (Esa).
Ta pri svojih -190 stopinjah Celzija nekoč ni bila ravno prva kandidatka za morebitno prisotnost ??ivljenja.
Ledeni vulkani bruhajo led in hlape
Prvi namig v nasprotno smer je pri??el leta 2005. Takrat je naravni satelit zbudil precej??njo pozornost v znanstveni srenji, saj so fotografije mednarodne sonde Cassini razkrile curke ledu in vodnih hlapov, ki so s hitrostjo več tisoč kilometrov na uro leteli proti Saturnovemu prstanu E.
Sondo, plod sodelovanja med Eso in Naso, so nato usmerili v bli??ino lune. ?e več, Cassini, ki ??e desetletje kro??i okoli plinskega velikana, je uspela leteti naravnost skozi Enkeladovo ledeno prho. Instrumenti so z meritvijo na licu mesta nedvomno razkrili zelo raznoliko kemično sestavo.
Enostavni in zapleteni ogljikovodiki
Razpr??eni oblak je bil sestavljen večinoma iz vode, vseboval pa je tudi sol, du??ik, ogljikov dioksid in metan. Kasnej??e meritve so zaznale tudi etan, propan in acetilen. Vse te spojine so lahko čisto naravnega izvora, lahko so pa tudi tudi sledovi ??ivljenja.
Enkelad je prekrit s 40-kilometrskim ledenim oklepom, ki je pri -190 stopinj Celzija trd kot granit. Curki pa so precej toplej??i, je pred leti izmerila sonda Cassini, in ob bogati prisotnosti soli ni bilo dvoma: ta voda prihaja izpod ledu.
Podledna masa tekoče vode
Ekipa znanstvenikov iz Nase se je nato zakopala ??e v radijske podatke treh natačno spremljanih obletov, ki so se zgodili med letoma 2010 in 2012. Pri??la je do ugotovitve, da je pod ju??nim polom Enkelada, na globini okoli 40 kilometrov, velika masa tekoče vode. Raziskava je objavljena v reviji Science.
Do ugotovitve se je dokopala na precej premeten način. Ker so neposredni načini opazovanja (trenutno) nemogoči, so znanstveniki analizirali gravitacijski vpliv lune na sondo.
Cassini je opravil tri oblete Enkelada in vsakič ga je vpliv te??nosti za droben las premaknil z načrtovane poti, njegova hitrost pa se je spremenila za 0,2 milimetra na sekundo.
Sprememba je skoraj neznatna, a jo je zemeljski sistem anten Deep Space Network, ki je lani praznoval 50-letnico, vseeno zaznal. Z meritvijo Dopplerjevega učinka so raziskovalci lahko izračunali, kako se je pot in hitrost sonde spreminjala med potjo okoli Lune.
Pridobljeni podatki so bili podlaga za nadaljne simulacije razporeditve mase znotraj lune same. Kot pojasnjujejo na Esi: nadpovprečna anomalija ka??e na prisotnost masivne gore, podpovprečna pa na odsotnost mase. Podpovprečno anomalijo je Cassini zaznal na povr??ju ju??nega pola, nadpovprečno pa okolo 30 do 40 kilometrov ni??je.
"Z analizo Cassinijeve poti in s pomočjo lunine topografije, ki so jo priskrbele kamere na sondi, dobimo vpogled v notranjo strukturo Enkelada," je pojasnj Luciano Iess, glavni avtor članka v reviji Science.
Ker je voda za okoli sedem odstotkov gostej??a od ledu, so izračunali, da je podzemni ocean globok od osem do deset kilometrov, njegova povr??ina pa je primerljiva z največjim od ameri??kih Velikih jezer.
Iess je poudaril, da so Cassinijeve meritve skladne s teorijo podvodnega oceana, ni pa ??e z gotovostjo potrjeno, da izstreljeni curki izvirajo ravno iz njega. Poleg tega ??e ne morejo ovreči mo??nosti, da se tekoča voda razteza pod celotnim ledenim oklepom.
Kljub temu pa znanstveniki pri Nasi, Esi in tudi na drugih astronomskih portalih ocenjujejo, da gre raziskava najverjetneje v pravo smer.
Topla notranjost lune
Tako je Enkelad ??e utrdil svoje mesto na lestvici lokacij v Osončju, kjer bi (poleg Zemlje) ??e lahko bilo ??ivljenje. Enkelad je na povr??ini lahko mrtvo hladen, a notranjost ni. Termalne meritve iz leta 2011 so pokazale, da Enkelad samo na ju??nem polu proizvaja toliko toplotne energije kot 20 termoelektrarn, je poročal Space.com. Poenostavljeno, pod ju??nim polom 505-kilometrskega Enkelada je dvajset TE?-ev 6.
Virov toplote je več. Prvi je v jedrskem razpadu elementov v sredi??ču lune. Dodatno toploto zagotavljajo sile plimovanja, pa tudi trenje vodno-ledenega s kamnitim delom lune.
Kamnine so bogat vir spojin, elementov
?e se voda drgne ob led, je to lahko precej dolgočasna zadeva, je za vesoljski portal dejal profesor Iess. Ker pa se na Enkeladu stika s kamninami, iz njih srka ??iroko plejado različnih elementov, ??e posebej silikatov. Prisotnost toplote poskrbi za zapletenej??e kemične reakcije, kar je lahko pravo goji??če mikroorganizmov. Kot globoko pod antarktičnim ledom ali v popolni temi 10 kilometrov globokega Marijanskega jarka na Zemlji.
?e dolgo ne bomo zares vedeli
Situacija je precej podobna na Jupitrovi luni Evropa, ki prav tako bruha led in vodne hlape, njena podledna jezera pa so tudi v stiku s kamninami. Obe luni sta na vrhu seznama potencialnih lokacij, kjer prav danes lahko domujejo ??ivljenjske oblike, a dokler se ne bo člove??ka sonda zakopala globoko skozi granitno trd led, tega zares ne bomo vedeli.
KAJ JE DOPPLERJEV U?INEK?
Gre za pojav, ki ga s pridom uporablja policija pri radarskem merjenju hitrosti avtomobila. V vsakodnevnem ??ivljenju ga najla??je zaznamo, ko mimo nas pelje re??ilec. Dokler se nam pribli??uje, nam ton sirene zveni precej vi??je kot takrat, ko je re??ilec ??e odpeljal mimo in se oddaljuje. Gibanje telesa spreminja valovno dol??ino tako zvoka kot elektromagnetnega valovanja. Med slednje spada tudi radijski signal, ki ga Cassini po??ilja na Zemljo.
Glavni avtor raziskave, Luciano Iess, za Eso:
Z analizo Cassinijeve poti in s pomočjo lunine topografije, ki so jo priskrbele kamere na sondi, dobimo vpogled v notranjo strukturo Enkelada.
|
