Slika je simbolična. (Foto: Splet)
Na Grenlandiji pod ledom se letno shrani tekoča voda, znanstveniki so to ugotovili s pomočjo podzemne plasti prepustnih kamnin. Voda se shrani v prostoru zraka med različnimi delci ledu; vodonosnik, velikosti za celo kot Irsko, kar bi lahko pojasnilo razlago dviga gladin morja. Raziskavo so objavili v Natur Geoscience.
Taljenje na Grenlandiji je bilo v zadnjih letih eden ključnih dejavnikov pri dvigu morske gladine. Medvladni forum je v najnovej??em poročilu objavil, da se je med letoma 1992 in 2001 vsako leto stalilo 34 milijard ton ledu, ??tevilo pa se je med letoma 2002 in 2011 povzpelo celo na 215 milijard ton stopljenega ledu letno.
Voda se shrani v zračnih ??epnih med delci ledu
Kljub ??tevilnim raziskavam strokovnjaki ??e vedno nimajo odgovorov na ??tevilna vpra??anja glede smeri in hitrosti, kakor tudi cilja staljenega ledu ne. Novej??a raziskava je pokazala, da je ogromno tekočine delno shranjena v zgo??čenem snegu. Znanstveniki v marcu 2011 zvrtali luknje v to plast, na njihovo presenečenje je iz luknje pritekla voda, pa čeprav so bile temperature - 15 stopinj Celzija.
"To nas je presenetilo," je za BBC povedal profesor Rick Foster. "Voda ni shranjena v zračnih ??epkih med delci podzemnih kamnin, ampak v zračnih ??epnih med delci ledu, podobno kot pri ledeni sladoledni lučki," je prikazal.
Voda ne zmrzne zaradi ogromne količine snega, ki poleti pade na povr??ino ledene ploskve, vodo pa izolira pred nizkimi temperaturami in ji omogoča tekoče stanje skozi vse leto.
140 milijard ton vode
Vodonosnik (ki pokriva območje, veliko okoli 70.000 kvadratnih kilometrov) naj bi po ocenah znanstvenikov dr??al okoli 140 milijard ton vode, kar nanese za okoli 0,4 milimetra dviga morske gladine ?? kar predstavlja okoli polovico vse vode, ki jo Grenlandija letno spusti v ocean.
Znanstveniki ??e vedno ne poznajo odgovora na ključno vpra??anje ?? kam gre voda iz tega "rezervoarja"?. Odgovora ne poznamo, je pa to veliko odkritje, saj pred tem tega sistema nismo poznali. Sedaj ga moramo raziskati in morda nam bo uspelo bolje predvideti dvig gladine morja,? je zaključil Foster.
|
