Korporacije želijo preprečiti svobodno pridelavo hrane
Ameri??ko vrhovno sodi??če bo v prihodnjih tednih odločalo o svobodi pridelovanja hrane. V primeru Bowman v. Monsanto bo moralo sprejeti odločitev, ali je dopustno, da korporacije, ki pridelujejo in prodajajo gensko spremenjena semena, od kmetov zahtevajo, da plodov, ki zrastejo iz gensko spremenjenih semen, ne uporabijo za vnovično setev.
Prehrambena megakorporacija Monsanto je januarja letos vlo??ila 144 to??b proti kmetom iz najmanj 27 ameri??kih zveznih dr??av, ki naj bi kr??ili njene patente. Gre za ??e prej omenjeno domnevno kr??itev - kmetje naj bi namreč gensko spremenjena semena kupili le enkrat, kasneje pa za semena uporabili dele plodov, čeprav Monsantova licenčna pogodba to izrecno prepoveduje. Po njej mora kmet za naslednjo setev kupiti nova semena.
?eprav je Monsanto najbolj na udaru javnosti, pa ??e zdaleč ni edini v tej umazani igri. Po podatkih organizacij Center for Food Safety in Save Our Seeds podjetja Monsanto, Dupont in Syngenta skupaj obvladujejo 53 odstotkov svetovnega trga semen, tak??en oligopol pa je pripeljal do visokega povi??anja cen. Kot omenjeni organizaciji navajata v poročilu, se je povprečna cena semen soje med letoma 1995 in 2011 povi??ala za 325 odstotkov, cena semen koruze pa za 259 odstotkov.
Biolo??ki patenti
Patenti na semena sodijo v kategorijo biolo??kih patentov, ki varujejo interese izumiteljev na področju biologije. V primeru Monsanta in drugih velikih korporacij to običajno pomeni patente na genetsko spremenjena semena. Doslej so bila podjetja pri njihovem uveljavljanju precej uspe??na - to??be proti kmetom, ki so kr??ili licenčne pogoje in dele plodov uporabljali za nova semena (namesto, da bi nova semena kupili), so se skoraj vedno končale v prid korporacij, kmetje pa so morali zaradi kr??itev plačevati visoke od??kodnine.
Ne glede na to, kako nemoralno in narobe se vse skupaj zdi, Monsanto in ostale korporacije ne nameravajo odnehati. Kmetje, ki za nova semena uporabijo dele plodov, ki so zrasli iz kupljenih, gensko modificiranih semen, so po prepričanju nekaterih podjetij zločinci, ki jih je potrebno preganjati. Monsanto gre celo tako daleč, da tak??no početje imenuje kraja. V primeru Bowman v. Monsanto, v katerem je na ni??jih stopnjah sodi??če vedno pritrdilo Monsantu, slednji zatrjuje, da jih je Bowman, s tem ko je dele plodov uporabil za nova semena, pravzaprav okradel. Nadalje Monsantovi odvetniki ??e argumentirajo, da podjetje s patenti ??čiti svoje poslovne interese ter "zagotavlja motivacijo za vlaganje milijonov dolarjev v raziskave in razvoj odpornej??ih semen, ki lahko povečajo donose."
Odločitev vrhovnega sodi??ča v primeru Bowman v. Monsanto bo zato pomembna ne le za Bowmana, ki se bo v primeru odločitve v njegov prid re??il plačila visoke od??kodnine, temveč za ves svet. Na tehtnici je namreč vpra??anje svobode pridelovanja hrane, ali če obrnemo, popolne prehrambene odvisnosti od pe??čice megakorporacij.
|
