(Foto: Splet)
Vrtanje strokovnjakov na oceanskem dnu na Antarktiki je razkrilo, da so na tej celini, na kateri ledena ploskev danes dosega debelino od treh do ??tirih metrov, nekoč rasle celo palme.
Avstralski znanstveniki so v sklopu raziskave, objavljene v reviji Nature, analizirali fosilni pelod in trose, kakor tudi fosile bitij z oceanskega dna ob vzhodni obali Antarktike. Analiza je dokazala, da je pred 53 milijoni let, v obdobju zgodnjega eocena, na območju dana??nje Antarktike rasel gozd, zelo podoben tropskemu. Zimske temperature so takrat presegale 10, prijetne poletne pa dosegale neverjetnih 25 stopinj Celzija, kot ka??e, je bilo to območje takrat v subtropskem podnebnem pasu.
Glavni razlog za tako visoke temperature so bile visoke ravni ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju, je pojasnil eden od soavtorjev raziskave Kevin Walsh. Medtem ko je koncentracija CO2 v atmosferi danes okoli 390 delcev na milijon, je bila takrat od 990 do več tisoč delcev na milijon.
Raziskava je ponudila pomembne nove informacije o učinku tople grede, po zaslugi katerih bodo lahko znanstveniki v prihodnosti bolje napovedovali posledice nara??čajočih ravni CO2 oziroma podnebne spremembe.
"Za pogled v prihodnost podnebnih sprememb obstajata dva načina," je pojasnil soavtor ??tudije James Bendle z univerze v Glasgowu. "En od njih so na fiziki sloneči klimatski modeli, a mi smo se odločili za tako imenovani pristop 'vrnitve v prihodnost', pri katerem smo se osredotočili na obdobja v geolo??ki zgodovini, podobna tistim, kakr??na bomo imeli čez deset, dvajset ali sto let," je razlo??il za BBC.
Antarktika sicer predstavlja velik izziv. Poledenitev pred 34 milijoni let je bolj ali manj izbrisala sledi kakr??nih koli usedlin, ki bi lahko povedale zgodbo o podnebju pred tem, na ostankih, ki pa bi lahko pričali o preteklosti, pa je pustila na kilometre ledu.
Strokovnjaki so sedaj s pomočjo integriranega programa za vrtanje v oceanih (IODP) dobesedno pri??li do dna temu, kak??na je bila celina v dobi eocena. Najprej so vrtali ??tiri kilometre v globino, da so se prebili skozi plast ledu, nato pa so vrtali ??e kilometer globlje, da so skozi usedline pri??li do vzorcev iz eocena.
Tako so strokovnjaki pri??li do vzorcev pelodov in trosov palm, kakor tudi prednikov modernih dreves opičjega kruhovca in makadamije. Izjemno pomembno za raziskavo je bilo, da so vsi ti vzorci vsebovali mikroorganizme archaea, ki so v osnovi delovali kot nekak??en termometer, 53 milijonov let zakopan več kilometrov pod povr??jem ledu.
Njihove celične stene namreč ka??ejo molekularne spremembe, temelječe na prsti, ki jih obkro??a, ko so ??e ??ive. Strukture se sicer ohranijo tudi, ko ti mikroorganizmi umrejo.
|
