(Foto: Splet)
Kot poročajo znanstveniki so na Saturnovi luni trenutno potresi in plazovi, kar je izredno redko v na??em sončnem sistemu. Imenujejo se "sturzstroms" ali plazovi z dolgim iztekom, ki se premikajo dlje in hitreje, kot so napovedali zemeljski geolo??ki modeli. Zaradi tega neobičajnega delovanja se znanstveniki vedno bolj posvečajo temu nebesnemu telesu.
Plazovi z dolgim iztekom so prisotni na Zemlji in Marsu, vendar ??e ni povsem znano, kaj jih spro??i. Kot so pokazale fotografije vesoljske misije Cassini, je najverjetneje, da segrevanje ledene povr??ine omogoča, da se plazovi ne ustavijo. Pot, ki jo običajno prepotujejo plazovi na Zemlji, je kraj??a od dvakratnika navpične razdalje, ki jo prepotujejo. Plazovi z dolgim iztekom pa lahko v horizontalnem smislu prepotujejo celo tridesetkrat večjo razdaljo od dol??ine vertikalnega padca. Razlog za ta pojav je ??e zdaj neznan, vendar obstajajo dve najverjetnej??i teoriji. Prva teorija pravi, da zaledenela povr??ina omogoča dalj??o pot, druga pa, da močni zvočni valovi plaza naredijo kamenje tak??no, da se vede vse bolj kot tekočina.
Kelsi Singer iz Univerze v Washingtonu in St. Louisu posku??a dokazati ti dve teoriji. Vendar nastopajo te??ave: "Omenjeni plazovi so v razse??nosti celotnega planeta, zato ga ne moremo izvesti v laboratoriju," je povedala Singerjeva. Prav tako je poudarila, da so ti veliki plazovi bolj podobni tistim na ledu, kot pa na kamenju in prsti. Imajo pa "Sturzstroms" drugačno gravitacijo in so brez atmosfere. A vseeno, bi po besedah Singerjeve morali delovati na enakih principih kot na Zemlji.
Lapetus je drugačna od ostalih nebesnih teles
Lapetus je zanimiva predvsem zaradi njenih lastnosti: je, kot pravijo znanstveniki, zmečkana sfera, ki je debelej??a na svojem ekvatorju kot polih in je pokrita z grebeni, ki lahko dose??ejo vi??ino do 20 kilometrov visoko. Poleg tega vsebuje kraterje, ki so lahko globoki do 25 kilometrov. Ta ledeni satelit ima poleg Marsa največ ogromnih plazov v na??em osončju. Razlog, po besedah prof. William McKinnona iz Univerze v Washingtonu, je predvsem zaradi Lapetusine topografije. Kot je razlo??il McKinnon, omenjena luna ni povsem okrogla, zaradi velikih kraterjev in ostalih grebenov, ki so lahko globoki oziroma visoki več kot 20 kilometrov.
Po poročanju BBC je Singerjeva v preteklosti iskala razloge za lomljenje ledu na povr??ju Laputusa, a je po naključju na??la dokaze o 30 plazovih ?? 17 kraterskih in 13 grebenskih. Znanstveniki so raziskovali koeficient trenja. To pomeni, da so računali, kako naj bi material v plazu postopoma zmanj?? svojo hitrost. A so ugotovili, da je stopnja trenja manj??a kot stopnja trenja ledu na Zemlji. Razlog naj bi bil v sami strukturi tamkaj??njega ledu, ki je zdru??en z ostalimi gmotami. Medtem ko gmota polzi, zaradi trenja segreva led in plaz se vedno bolj obna??a kot tekočina. Tovrstna iznajdba je lahko vzorec za raziskovanje plazov na zemlji, so ??e povedali znanstveniki.
|
