Luna - podrobno kot še nikoli do zdaj. Foto: Nasa
Nasa je objavila nov, do zdaj najnatančnej??i zemljevid Luninega povr??ja. Zanjo je "zaslu??en" Lunarni opazovalni satelit, ki je je na Zemljo posredoval posnetke visoke resolucije.
Lunarnemu opazovalnemu orbiterju je uspelo zajeti skoraj vso povr??ino Lune in tako Zemlji pokazati najbolj natančno morfologijo Zemljinega satelita do zdaj. Luna je kljub temu, da je najblji??je Zemlji namreč dokaj "neraziskano" vesoljsko telo, saj prej??nje misije pa zaradi tehničnih omejitev niso uspele zabele??iti dovolj kakovostnih posnetkov.
Na Luni je bila prva Luna 2
Prvi predmet, ki je "padel" na Lunino povr??je, je bila sonda Luna 2 leta 1995, pi??e Wikipedija. Prve posnetke Zemlji nevidne Lunine strani je istega leta naredila sonda Luna 3, prvo plovilo, ki je "mehko" pristalo na povr??ju pa je bila leta 1966 Luna 9. Prva odprava s člove??ko posadko, ki je stopila v lunino tirnico je bila odprava Apollo 8, človek pa je na Luno stopil leta 1969 s krova plovila Apollo 11.
Nasine odprave so na Zemljo prinesle okoli 380 kilogramov lkamenja, kar je pomagalo pri odkrivanju podrobnosti geolo??kega nastanka Zemljinega satelita. Zadnja člove??ka odprava na Luni je bila odprava Apolla 17 leta 1972, po tem pa so na njen pristajala le plovila brez člove??ke posadke. Luno lahko v skladu z dogovorom o odprtem vesolju za mirnodobne namene raziskujejo vsi narodi sveta.
Luna nam ka??e le eno stran
Luna (tudi Mesec) je Zemljin edini naravni satelit, ki je od nje povprečno oddaljen 384.403 kilometre. Luna po premeru meri 3.476 kilometrov, kar jo postavlja na peto mesto med naravnimi sateliti v Osončju (za Ganimed, Titan, Kalisto in Io). Ker je Lunin tir sočasen z Zemljinim vrtenjem, vidimo le eno stran Lune.
|
