Nova Zelandija
?Le kaj se skriva za horizontom??, se je spra?? Kupe. Ker mu radovednost ni dala miru, je s svojo ??eno sedel v kanu. Dru??bo jima je delal prijatelj, Ngahue. Odveslali so na odprto morje. Potovali so ju??no od kopna, ki ga je tamkaj??nje ljudstvo, Maori, imenovalo Hawaiki. Prvi znak, da je na obzorju kopno, je bil velik bel oblak. Kupejeva ??ena, Hine-te-aparangi, je zakričala:?He ao he ao! He aotearoa!?, kar v prevodu pomeni:?Oblak, oblak! Bel oblak! Dolg bel oblak!? Kopno, ki ga je Kupe na tem raziskovalnem izletu odkril, so tako poimenovali ?Aotearoa? ali De??ela dolgega belega oblaka.
Maori, prvotni naseljenci Nove Zelandije, ??e danes ponosno pripovedujejo zgodbe o legendarnem junaku z imenom Kupe, saj naj bi prav on prvi odkril severni in ju??ni otok Aotearoe ?? Nove Zelandije.
Novo Zelandijo so, kot ??e omenjeno, odkrili Maori, ki so v svojih kanujih, ki jih imenujejo ?waka?, iz otočja Raiatea v francoski Polineziji, priveslali v de??elo dolgega belega oblaka, Aotearoo. Preseljevanje je trajalo več generacij, prva večja poselitev pa je bila okrog leta 1350. Nizozemski raziskovalec Abel Tasman je kasneje, leta 1642, objadral obalo in jo poimenoval Nova Zelandija, saj jo je zamenjal za veliki ju??ni kontinent. Prvi Evropejec, ki je stopil na ?novo? zemljo, je bil James Cook, ki je 1796, na podlagi svojih obse??nih raziskovanj dokazal, da zemlja po kateri hodi ni Avstralija. Prvi naseljenci iz Evrope so pri??li leta 1792 in vzdol?? obale zgradili postojanke, kjer so pobijali kite, ki so jih ujeli. Delali so s tako vnemo, da so jih skoraj iztrebili. Bolezni in pomanjkanje hrane sta bila glavna vzroka, da se je skupnost Maorov v tistem času skoraj prepolovila. Prava naselitev pri??lekov iz Anglije in Irske se je začela okrog leta 1826.
Nova Zelandija le??i na zemljepisni ??irini 35 x 45 stopinj ju??no in lahko trdimo, da je de??ela z zelo raznolikim podnebjem. North Cape na skrajnem severu S otoka in Stewart Island na dnu J otoka, sta skrajni točki Nove Zelandije. Severni otok ima subtropsko podnebje, topla in vla??na poletja in mile zime, medtem ko je na ju??nem otoku podnebje podobno na??emu. Ju??ni predeli J otoka imajo vroča poletja, s temperaturo tudi do 35° C in mrzle zime z veliko snega, ki ote??uje ??ivljenje tamkaj??njim kmetom. Zahodna obala J otoka se pona??a z največjo količino padavin (več kot 5000 mm na leto), kar pa je odlično za rast de??evnega gozda na področju, ki se imenuje Fiordland. Na Novi Zelandiji prevladujejo vetrovi zahodnih do jugozahodnih smeri, predvsem na jugu de??ele.
Z nekaj več kot petdesetimi milijoni ovac, večina misli, da je Nova Zelandija kmetijska de??ela. A čeprav ekonomija temelji na kmetijstvu, kar tretjina ljudi ??ivi v mestih. Kmetje so zelo modernizirani in inovativni. Uveljavljena je tudi vinarska industrija, ki predvsem z belimi vini na svetovnem trgu dosega odlične rezultate.
Glavno mesto Wellington ali Te Whanga-nui-a-Tara, kot ga imenujejo Maori. Je mesto v katerem ti veter kar naprej ku??tra lase in za Aucklandom najbolj poseljen del de??ele. Le??i na skrajnem jugu severnega otoka in ima vse kar imajo veliki; pristani??če, letali??če, muzeje, univerze in vrhovno sodi??če. Auckland ?? Tāmaki Makaurau ali pogovorno ?karana, je največje in najbolj poseljeno področje Nove Zelandije. Pristani??če, muzeji in galerije in seveda Sky Tower, najvi??ja zgradba na J polobli. Dviga se 328 metrov visoko in ponuja 360 stopinjski razgled na mesto. V njem najdemo restavracije in bare, casino, dva hotela in center za adrenalinske navdu??ence, kjer te osrečijo z ?base jump? na vrvi, skokom iz stolpa. Za najbolj pogumne organizirajo dve in pol urni vzpon na ?novozelandski penis?, kot ga zaradi oblike, radi imenujejo me??čani. Christchurch ali ??tautahi na vzhodni obali J otoka, je bilo pred potresi med leti 2010 in 2012, eno izmed najbolj za??elenih mest, saj je bilo z ne??tetimi mestnimi vrtovi in zgodovinskimi stavbami, pravi magnet tako za obiskovalce kot tudi novodobne priseljence iz Evrope in Azije. Je največje mesto na J otoku in z mestom Dunedin (??tepoti) na jugu, predstavlja čudovito kulturno zgodovinsko razglednico.
50 milijonov ovac, krave, pra??iči, srnjad, oposumi, zajci so bili v de??elo pripeljani iz Evrope. Podgane in nekatere vrste psov, ki so dandanes ??e izumrle, so pripeljali Maori. ??ivalska populacija se je v ugodnih klimatskih razmerah in brez naravnih sovra??nikov odlično mno??ila. Kar pa na ??alost ne velja za ptiče. Kivi, simbol Nove Zelandije, sodi me ptiče, čeprav ne zna leteti. Velik kot povprečna koko??, prespi tudi do dvajset ur na dan. Kivi je nočna ??ival, dru??bo pa mu dela majhna pikčasta sova Ruru ali Morpork. Ime je dobila po svojem melanholičnem ogla??anju,ki se sli??i kot morepork, kar bi lahko prevedli kot več-pujsa. Med rastlinami ne zaseda prvega mesta sade?? kivi, ampak srebrna praprot, ki je poleg vseh drugih praproti, ki jih najdemo na Novi Zelandiji, najbolj pogosta. Upodobljena je na zastavah, spominkih in je za??čitni znak rugby mo??tva All Blacks. Drevo Kauri je mogočen ponos de??ele, ki zraste v vi??ino več kot 35 metrov in ima premer preko treh metrov. Raste samo ??e na severu Avstralije. Uporabljali so ga v gradbeni industriji in ladjedelni??tvu, danes pa je sekanje v ta namen prepovedano.
Novozelandci se zavedajo, da lahko tujci v njihovo de??elo prinesejo marsikatero bolezen, zato so pri vnosu blaga in zdravstvenem stanju obiskovalcev, ki pridejo iz tujine, zelo natančni. Celo malce preveč. Prepovedan je vnos drog, jajc, mesa in mesnih izdelkov, medu, rastlin, tudi posu??enih. Korale, lupine ??koljk in semena prav tako ne smejo biti del prtljage. Pri osebni prtljagi pregledujejo predvsem ??portno in kamp opremo, da se prepričajo ali je oči??čena blata in podobne umazanije, v kateri bi se lahko skrivale kak??ne bakterije. Seveda je uvoz stvari poleg zgoraj na??tetih, ??e izdelki iz lesa, perja ali kosti, na podlagi zahtevanih dokumentov mogoč, vendar so le-te navadno predmet raznih analiz in postopkov v strogi karanteni. Seveda veliko nevarnost predstavljajo tudi domači ljubljenčki, ki spremljajo nekatere popotnike. Kazni ob nespo??tovanju zahtev v karanteni so zelo visoke. Prav tako ne nosite s seboj oro??ja. Iz lastnih izku??enj vem, da je lahko razlog za zasli??anje celo ??vicarski no??ek v ročni prtljagi.
Nekaj teorije o De??eli dolgega belega oblaka smo spoznali in sedaj je čas za potovanje! S prstom po zemljevidu te bom popeljala po čudovitem severnem otoku in ti sku??ala opisati tisto, kar sem videla in do??ivela z enkratnim vodičem, ?tapravim? Kivijem, Chrisom iz mesta Whangarei.
|
