(Foto: Splet)
Od Moskve do Vladivostoka se lahko peljete tudi po tirih transsibirske ??eleznice. Na svojih 9289 kilometrih ta ??e dobro stoletje buri domi??ljijo popotnikov. Razteza se čez osem časovnih pasov, urniki na vlaku pa so nastavljeni na moskovski čas.
Ideja je bila na prvi pogled dokaj enostavna, izvedba vse prej kot to ?? nič čudnega, da je trajalo kar 25 let, preden se je vladar Rusije Aleksander III. v letu 1886 odločil za gradnjo transsibirske ??eleznice. Z namenom povezati evropski del Rusije s pokrajinami ruskega Daljnega vzhoda. Ali natančneje ?? od Moskve do Vladivostoka. Njena dol??ina je kar 9289 kilometrov, posebnost za potnike, ki se odločijo prepotovati traso v celoti ?? cena vozovnice prvega razreda stane med 500 in 650 evrov ??, pa je tudi, da prečkajo osem časovnih pasov.
Najdalj??a ??elezni??ka proga na svetu je nastala kot odgovor na vpra??anje, kako premagati ekonomske te??ave, povezane z velikostjo dr??ave Rusije. ??elezni??ko mre??o so si močno ??elele tudi mnoge tuje dru??be z namenom ??irjenja posla, toda ruski car se je bal njihovega vpliva v Sibiriji in na Daljnem vzhodu. Kljub temu so tri ekspedicije raziskovalcev zadol??ili, da začrtajo predvideno traso, pri izgradnji so sodelovali tudi ruski vojaki in zaporniki, ves porabljeni material pa je bil ruski. Gradnjo so hkrati začeli z dveh koncev, ?eljabinska in Vladivostoka, velik izziv pa so bile zahtevne vremenske razmere in pokrajina. Ruska tajga, ??tevilne reke, ki tečejo po Sibiriji, in jezera so sivili lase razvojnikom, zgodba zase pa je bila bajkalska regija, kjer so morali zvrtati vrsto tunelov skozi mogočne hribe in postaviti ??tevilne mostove nad kanjoni. Kljub vsem zaprekam je gradnja potekala hitro in so jo končali v 12 letih. Stro??ki pa so bili ogromni. ??e boste na zemljo gledali z vi??ine, na kateri leti ptica, boste videli ogromen kri??, ki ga tvorita transsibirska ??eleznica in reka Volga, ki jo prečka. Velika Rusija si ga lasti!? so dejali ponosni ruski graditelji.
Takoj po odprtju je rusko gospodarstvo zadihalo s polnimi pljuči in spodbudilo blagovno menjavo, toda kmalu se je pokazalo, da je hitrost vlaka po enotirni ??eleznici premajhna, zato so zgradili ??e drugi tir in lesene mostove zamenjali z jeklenimi. Med prvo svetovno vojno so tire zanemarili, ??e slab??e se je infrastrukturi godilo med dr??avljansko vojno, ko so uničili veliko vlakov in vagonov ter po??gali in razstrelili mostove, a je po koncu morije obnova hitro stekla in od marca 1925 je transsibirska ??eleznica znova opravljala svoje poslanstvo, ki ga neprekinjeno opravlja vse do danes, ko letno do Evrope potuje 200.000 vagonov, transport med Rusijo in Kitajsko pa zna??a 54 milijonov ton. V povprečju traja prevoz blaga od ruskih pristani??č v Pacifiku do zahodne meje le 12 dni, pri čemer vlak dnevno prevozi 900 kilometrov, z največjo hitrostjo 80 kilometrov na uro. Cilj do leta 2015 je hitrost zvi??ati na 100 kilometrov na uro, kar bi pomenilo 1500 prevo??enih kilometrov na dan. Stro??ki nadgradnje infrastrukture so malenkostni ?? osem milijard evrov.
S transsibirsko ??eleznico vsako leto na pot odrinejo tudi nekateri Slovenci, ??eljni avanture. Med njimi je bil Vid iz Ljubljane, ki nam je zaupal svojo izku??njo. ?Seveda se človek vpra??a, v čem je smisel tako napornega potovanja z vlakom, saj ne gre za dopust, v katerem bi u??ival. Toda spozna?? zanimive ljudi na vlaku in tudi kraje, na moji poti so bili na primer Moskva, Ulan Bator in Peking. Dobi?? občutek za neverjetne razdalje, zato izku??nji ni para. Na vlaku je brezčasno, ker 24 ur na dan ??iba, spi?? malo podnevi, malo ponoči, le v tretjem razredu lahko kadi??, pa ??e to samo na prehodu iz vagona, kar je edini luksuz. Gre za svojevrstno trpljenje, ko pride?? z vlaka, misli?? samo na tu?? in udobno posteljo,? začenja pripoved o zanimivi poti, ko lahko prenatrpan vagon za osem dni postane dom. ?V eni turi smo bili na vlaku več kot 4500 kilometrov, vmes smo se na tri do ??tiri ure ustavljali za največ 15 minut. Babice na peronih so nam kaj dobrega spekle, sicer pa smo jedli predvsem hrano iz konzerv. S prijateljem sva potovala v tretjem razredu, kar prevedeno pomeni vagon, v katerem se stiska okoli 50 ljudi, ki imajo na razpolago dve strani??či. Bila je nori??nica. Mnogi sicer pravijo, da se na vlaku dogaja marsikaj in predvsem veliko pije, toda pijanih nisem videl, konec koncev si ne znam predstavljati, da bi bilo v tisti mno??ici komu ??e slabo.? Večjega luksuza so seveda dele??ni potniki v prvem razredu, kjer so na voljo tudi zaprti kupeji z dvema posteljama, v drugem razredu so kupeji s po ??tirimi posteljami. ?V tretjem razredu so potrebni dobri ??ivci, ker na strani??ču ni pitne vode, lahko si jo le prekuha??, umiva?? se praktično ne. Sem pa ugotovil, da so ruski vlaki precej starej??i in bolj uničeni kot mongolski. Vmes sva na meji z Mongolijo prestopila z ruskega na mongolski vlak, razlika je očitna, urejen je do podrobnosti. Ruski vlak je, tako pravijo, ??e 40 let isti. In seveda, tudi po vrnitvi domov v spominu ostajajo pre??tevilna lepa ruska dekleta.?
- Na vlaku je brezčasno, ker 24 ur na dan ??iba, spi?? malo podnevi, malo ponoči, le v tretjem razredu lahko kadi??, kar je edini luksuz. Gre za svojevrstno trpljenje, ko pride?? z vlaka, misli?? samo na tu?? in udobno posteljo.
|
