Kar nekaj ladij je v teh letih naplavilo na peščeno obalo, kjer zdaj počasi naprej rjavijo. Foto: Reuters
Nouadhibou je drugo največje mesto v Mavretaniji. Ima 75.000 prebivalcev, na svoji pe??čeni obali in v pristani??ču pa 300 odslu??enih ladij, s čimer je Nouadhibou največje pokopali??če ladij na svetu.
A v nasprotju z nekaterimi drugimi "zadnjimi počivali??či" ladij (Aralsko morje, pakistanski Gadani, indijski Alang ...), so Nouadhibou??ki zaliv začeli uporabljati kot odlagali??če predvsem zaradi lakomnosti in skorumpiranosti (pa tudi finančnih stisk) mavretanskih oblasti, ki ??e tri desetletja dopu??čajo popolnoma nenadzorovano odlaganje zarjavelih in pokvarjenih plovil v zalivu.
Za večino so skorumpirani lokalni veljaki pobrali podkupnino, da se lastnikom ni bilo treba več kaj dosti ukvarjati s svojimi ladjami.
V zadnjem času so se t. i. pokopali??ča ladij namreč zna??la pod strogim drobnogledom okoljevarstvenikov in za to usposobljenih nadzornih organov. Tudi ladijske dru??be in lokalne oblasti se danes dobro zavedajo, da se mora vsaka odslu??ena ladja razstaviti na suhem, dele pa nato ustrezno odvesti na za to primerne odpade in predelovalne obrate.
V Nouadhibouju so stvari potekale drugače. Mesto je bilo prvotno poimenovano Port-??tienne, ko so ga tik pred prvo svetovno vojno naselili francoski trgovski potniki, ki jim je ugajal ta del zahodne Afrike zaradi mirnih voda sicer razburkanega Atlantskega oceana. Port-??tienne se je zaradi lege izkazal za popolno pristani??ko mesto, od koder so ladje razva??ale ??elezno rudo, izkopano v srcu Mavretanije in prepeljano z nekaterimi najdalj??imi vlaki na svetu.
Brezvladje na koncu sveta
Kot se takim mestom na skrajnih in odročnih koncih pritiče, tudi v Nouadhibouju politiko vodita brezvladje in denar, s katerim si lahko tu počel praktično vse. Tudi popolnoma ignoriral minimalne okoljevarstvene standarde in ekolo??ka tveganja. Prva ladja, ki so jo pustili v zalivu, ??e na prelomu stoletja, je bil francoski ru??ilec Chasseloup-Laubat. Leta 1960 se je Mavretanija osamosvojila od svojih francoskih kolonialnih oblastnikov in Port-??tienne je postal Nouadhibou.
V 70. letih, ko je razcvet dokončno usahnil in je ??lo navzdol tudi z ladijskim poslom, finančne te??ave mesta pa so bile vse večje, so nadzor nad pristani??čem prevzeli skorumpirani posamezniki, ki so hitro dojeli, da lahko mastno slu??ijo, če omogočijo lastnikom ladij, da se neza??elenih plovil preprosto znebijo pri njih - proti plačilu, seveda.
?tevilo odlo??enih ladij se je tako do 80. let, ko se je beseda o "elegantni re??itvi v odročnem koncu afri??ke celine" (na stotine kilometrov naokoli je zgolj pu??čava, edino cesto proti jugu pa nadzirajo islamski uporniki) raz??irila po Evropi in obalni Afriki, dramatično povečalo.
Pri tem ni ??lo zgolj za odpadle ladje, ki so jih ladijske dru??be poslale na zadnjo plovbo v Mavretanijo, ampak tudi za starej??e modele, ki so jih Mavretanci odkupili od mednarodnih ladjarjev v upanju, da bodo nekoč lahko tudi sami konkurenčna ladijska velesila. Kar pa s starimi ladjami z ogromnimi stro??ki za vzdr??evanje in popravila seveda nikdar ni bilo mogoče in nazadnje so tudi te ladje pristale na nouadhiboujskem smeti??ču.
Vir zaslu??ka
Najslavnej??a ladijska razbitina v Nouadhibouju je 120 metrov dolga tovorna ladja United Malika, ki je nasedla na obali leta 2003. Vseh 17 članov posadke je re??ila mavretanska mornarica. V nekaterih od ladijskih okostij, naplavljenih na obalo, danes ??ivijo domačini.
Predlogov, da bi Mavretaniji pomagali očistiti obalo razbitin, je bil ne??teto, a izpeljan ni bil nobeden. Nekateri vidijo v nouadhiboujskem pokopali??ču ladij tudi prednosti: veriga ladij je namreč ustvarila umeten greben za morski ??ivelj, s tem pa dala nov zagon lokalni ribi??ki industriji, ki je bila pred tem zaradi čezmernega ribolova v zadnjih vzdihljajih. V mnogih ??eleznih skeletih so se naselile ptice, tako da so v razbitinah za??iveli celi ekosistemi.
Razbitine tudi predstavljajo prepotreben vir zaslu??ka za domačine, saj lokalne dru??be plačujejo mehanikom, da odstranijo dele motorjev, električarjem, da re??ijo ??e uporabno elektronsko opremo, vodovodarjem za cevovode, varnostnikom pa za (sicer zelo slabo) varovanje plovil pred tatvinami in vandalizmom.
|
