V otoški državici blizu ZDA se je leta 1492 izkrcal Krištof Kolumb.
Leta 1492 se je na otoku Hispaniola izkrcal Kri??tof Kolumb in na severni obali zdaj??njega Haitija ustanovil ??pansko naselbino La Navidad.
Pozneje so se ?panci naselji na vzhodni polovici otoka, kjer je zdaj Dominikanska republika. Okoli 300.000 prvotnih indijanskih naseljencev Aravakov je zaradi iztrebljanja in epidemij kmalu izumrlo, večina ??e okrog leta 1520.
Na zahodnem delu otoka so sprva zavladali francoski pirati, leta 1697 pa je ?panija njegovo zahodno tretjino tudi uradno prepustila Franciji. Francozi so uvedli cvetoč planta??ni sistem, ki je temeljil na uvo??eni su??enjski delovni sili iz zahodne Afrike. Pod vplivom francoske revolucije je leta 1791 pri??lo do vstaje haitijskih su??njev, ki so kmalu prevzeli oblast. Uspe??na izvedba revolucije je osupnila celo francoske jakobince. Haitijske neodvisnosti tudi voja??ka intervencija iz Evrope ni več mogla preprečiti. Leta 1804 je biv??i su??enj Jean-Jacques Dessalines na Haitiju razglasil prvo črnsko republiko na svetu.
Okupacija ZDA
Leta 1915 so Haiti zaradi za??čite svojih interesov in vzpostavitve reda okupirale Zdru??ene dr??ave Amerike. Obdobje okupacije je trajalo do leta 1934. Haiti je ostal politično nestabilen tudi v naslednjih desetletjih.
Leta 1957 je pri??el na oblast črnski zdravnik Francois Duvalier (poznan pod vzdevkom "Papa Doc"), ki je kmalu uvedel skorumpirano in brutalno diktaturo. Za teroriziranje nasprotnikov je organiziral zloglasne paravoja??ke enote tontons macoutes, ki so mimo zakona delovale pod njegovim osebnim nadzorom.
Po njegovi smrti leta 1971 ga je nasledil takrat 19-letni sin Jean Claude Duvalier ("Baby Doc"), ki je nadalj očetovo diktaturo, a je moral leta 1986 zaradi splo??nega upora zapustiti dr??avo.
Zmaga karizmatičnega črnskega duhovnika
Sledilo je obdobje voja??kih udarov in hunt, dokler ni na predsedni??kih volitvah leta 1990 zmagal karizmatični črnski duhovnik, glasnik teologije osvoboditve in "odvetnik ubogih" Jean-Bertrand Aristide. Njegova zmaga je dr??avo navdala z upanjem na bolj??e čase, vendar ga je ??e po manj kot letu dni odstranila voja??ka hunta. Septembra 1994 so v dr??avo začasno pri??le mednarodne sile (20.000 v glavnem ameri??kih vojakov), ki naj bi nadzirale prehod iz diktature v demokracijo.
Po volitvah leta 1995 je Aristida nasledil Rene Pr, človek iz njegove stranke, ki je bil leto pozneje zaradi novega vala političnega nasilja in umorov prisiljen zaprositi za podalj??anje bivanja mirovnih sil. Spomladi leta 2000 je Aristidova stranka Lavalas ponovno zmagala na volitvah, Aristide pa je bil jeseni znova izvoljen za predsednika. Zaradi prepočasnega uvajanja demokratičnih standardov je demokratični svet Haitiju ponovno zagrozil s sankcijami.
Haiti nezrel za demokracijo
Na haitijsko dogajanje vplivajo tudi oblastniki iz sosednje Dominikanske republike. Zaradi varovanja lastnih interesov na Haitiju raj??i vidijo na oblasti bolj "predvidljive" diktatorje in voja??ke hunte, ki po njihovem "zagotavljajo red". Dominikanski mediji tako Haiti pogosto slikajo kot dr??avo, ki je nezrela za demokracijo in zato potrebna trde roke, brez nje pa se lahko haitijski problemi skupaj z morebitnimi begunci naselijo tudi v njihovo dr??avo. Ocenjuje se, da vsak ??esti Haitijec ??ivi v tujini.
|
