Šefica Europola: »Dvanajstletniki ubijajo za 20.000 evrov«
Catherine De Bol, izvršna direktorica Europola od leta 2018, je v nedavnem intervjuju za belgijski L'Echo razkrila šokantne podrobnosti o kartelih za droge, zlorabi otrok in kibernetski kriminaliteti v Evropi.
De Bol je pojasnila, da so kriminalci od pandemije v celoti vstopili v digitalni svet. To velja tudi za trgovino z drogami, kjer se večina poslov opravlja na spletu. »Šifrirana sporočila omogočajo, da se posoda za kokain nadomesti z zgradbo, pranje denarja se izvaja digitalno, plačila pa se izvajajo v kriptovalutah,« je dejala.
Glavna težava Europola v boju proti tem kaznivim dejanjem je, da se večina sporočil, ki jih uporabljajo kriminalci, pošilja prek ponudnikov zunaj Evrope, za katere ne velja evropska zakonodaja. Ker so sporočila šifrirana, tehnološka podjetja trdijo, da tudi sama ne morejo videti vsebine in da tudi s sodnim nalogom ne morejo zagotoviti dostopa evropskim organom.
Otroci so v tej situaciji še posebej ranljivi, saj lahko pedofili in drugi kriminalci »dostopajo do tisočev otrok hkrati, ne da bi jih to opazilo«.
Ranljiva mladina se zlahka znajde v »destruktivnem svetu« digitalnih omrežij, pravi De Bol. Dvanajstletniki so zelo dovzetni za psihološki pritisk in se ne morejo braniti. »Vse to se ne dogaja na ulici, ampak doma. Če nimamo dostopa do kanalov, kjer se to dogaja, ne moremo vdreti v omrežje. To je družbena izbira,« je dejal direktor Europola in zagovarjal zahtevo po pravici do spremljanja pogovorov na šifriranih platformah.
To ni prvič, da policijske agencije zahtevajo dostop do šifriranih komunikacij. Zagovorniki svobode govora opozarjajo, da šifriranje omogoča varno komunikacijo v avtoritarnih režimih, medtem ko nekatere evropske države obtožujejo šifrirane aplikacije za sporočanje širjenja »sovražnega govora« in kriminala. Leta 2022 je nemška notranja ministrica Nancy Fazer predlagala prepoved Telegrama – aplikacije, ki so jo že prepovedale države, kot so Kitajska, Iran, Pakistan, Belorusija in Kuba.
De Bolle je poudaril, da je Europol vodilni na področju analize podatkov in »ima strokovno znanje, ki ga države članice pogosto nimajo, zlasti ko gre za šifrirane komunikacije«. Kot primer je navedla primer Sky ECC iz leta 2021, ko je imel Europol prvič neposreden dostop do digitalne komunikacije kriminalcev, potem ko so njegovi strokovnjaki vdrli v platformo za klepet. Vodja Europola je ugotovitve opisal kot šokantne: »V tem šifriranem okolju so se počutili tako varne, da so brez kančka sramu dajali ukaze za ubijanje, kot da bi se samo pogovarjali ob kavi. Mučenje in usmrtitve so bile posnete in poslane storilcem skupaj z dokazilom o plačilu.« Postalo je tudi jasno, kako zelo je Evropa prizadeta zaradi kriminala, povezanega z drogami, in kako korumpirani so »mornarji, cariniki, policisti in pristaniški delavci«.
Najbolj zaskrbljujoče je, da kriminalne mreže vse bolj novačijo mlade, saj v mnogih evropskih državah otroci in mladi niso kazensko odgovorni do določene starosti. Medtem ko so v Združenem kraljestvu desetletniki lahko kazensko odgovorni za določena dejanja, je v Belgiji starostna meja višja. Tukaj »vidimo dvanajstletnike, ki ubijajo za 20.000 evrov.«
Mlade prestopnike novačijo prek videoiger in družbenih medijev. »Kriminalci z določenimi besedami preizkušajo njihovo občutljivost na nasilje, s čimer ocenjujejo njihovo duševno ranljivost in potencial za izkoriščanje,« je pojasnil De Bol. Spreminja se tudi tarča, za katero se uporabljajo mladi. »Prej so mladi le shranji ali prodajali majhne količine drog. Danes jih rekrutirajo za mučenje in ubijanje. Če jih ujamejo ali 'odkrijejo', jih preprosto zamenjajo.«
De Bol meni, da bi morali razmisliti o uvedbi starostne omejitve za uporabo družbenih medijev za boj proti tej težavi. Nasprotniki ideje trdijo, da bi to lahko bil način, s katerim bi politični establišment omejil dostop do informacij in mnenj, ki jih smatra za neprimerne – v času, ko se mladi v Evropi vse bolj obračajo v desno, z vzponom desničarskih populističnih in konservativnih strank med mladimi volivci v državah, kot so Španija, Francija in Nemčija.
Catherine De Bol, izvršna direktorica Europola od leta 2018, je v nedavnem intervjuju za belgijski L'Echo razkrila šokantne podrobnosti o kartelih za droge, zlorabi otrok in kibernetski kriminaliteti v Evropi.
Natisni