MojSpletnik NOVICE | WHO NE REŠUJE SVETA! Zdravje sveta ne sme biti v rokah birokracije in dobička ...
WHO NE REŠUJE SVETA! Zdravje sveta ne sme biti v rokah birokracije in dobička
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ni več takšna, kot naj bi bila. Ustanovljena leta 1948 z namenom, da bi revnim državam pomagala razviti osnovne zdravstvene zmogljivosti – kot so sanitarije, prehrana in dostop do zdravstvene oskrbe – se je danes preobrazila v okorno birokracijo, katere obstoj je vse manj povezan z dejanskim zdravjem ljudi in vse bolj s širjenjem lastne moči in interesi zasebnega sektorja.
Kot vsaka druga birokracija tudi SZO seveda teži k centralizaciji moči. Njegovi zaposleni – teh je več kot 9000, četrtina v razkošni Ženevi – niso motivirani za prenos odgovornosti in znanja na lokalne skupnosti, temveč za zagotovitev sebe, svojega proračuna in svojega mesta v verigi odločanja.
In kje je v vsem tem zdravje?
Namesto da bi se osredotočala na tisto, kar se že desetletja preizkuša za zaščito in podaljšanje življenjske dobe – čista voda, prehrana, antibiotiki in kakovostna primarna zdravstvena oskrba – SZO vse bolj deluje kot prodajni kanal za farmacevtsko industrijo.
Njegova sredstva prihajajo iz tako imenovanega "specifičnega financiranja" – predvsem od vlad in fundacij, ki imajo neposredne interese pri razvoju in prodaji biotehnoloških rešitev.
Skratka, ljudje se vedno manj sprašujejo o tem, kaj resnično prispeva k zdravju, in vedno bolj o tem, kaj prinaša dobiček.
In medtem ko nas straši hipotetična "bolezen X", je realnost taka, da se globalno zdravje kljub vsemu izboljšuje. In točno to bi moralo pomeniti – manjša potreba po posredovanju, manj centralizacije, manj nadzora iz enega centra moči. Toda namesto da bi SZO slavila napredek in prepustila odgovornost državam, ki so postale močnejše, nas poskuša prepričati, da se "medpandemično obdobje" šele začenja, v katerem je potrebnih še več denarja, še več pooblastil in še manj zunanjega nadzora.
Postavlja se vprašanje: če bi danes ustvarjali novo mednarodno zdravstveno strategijo, bi kdo pri zdravi pameti predlagal model, v katerem bi imeli glavno besedo tisti, ki imajo koristi od bolezni?
Na samem začetku je bila SZO neodvisna, financirana iz osnovnih sredstev svojih članic in osredotočena na prednostne naloge. Ta organizacija ne obstaja več. Danes imamo organ, ki je bolj podoben javno-zasebnemu konglomeratu, vse bolj oddaljen od navadnih ljudi in njihovih potreb.
Kaj sploh pomeni imeti na tisoče zdravstvenih delavcev v enem najdražjih in najzdravejših mest na svetu, medtem ko ljudje v državah, ki resnično trpijo, nimajo osnovne zdravstvene oskrbe?
V digitalnem, povezanem svetu centralizacija oblasti v Ženevi nima več smisla. Mreža regionalnih organov, povezanih z dejanskimi lokalnimi konteksti, bi bila veliko bolj funkcionalna in odgovorna.
Svet se je spremenil
Mednarodni red iz leta 1945 se ruši, z njim pa tudi zaupanje v institucije, ki so bile ustvarjene v tem duhu. Ameriška poteza, da naznanijo svoj izstop iz SZO, odpira prostor za novo razpravo: kakšno globalno zdravstveno organizacijo v resnici potrebujemo?
Čas je, da SZO odstopi!
Mednarodno sodelovanje na področju zdravstva ostaja pomembno. Vendar se mora vrniti k etiki, pravicam ljudstev in suverenosti držav.
Dobiček ne more biti vodilo za javno zdravje
SZO se mora kot ostanek preteklega sveta umakniti nečemu novemu – bolj pravičnemu, učinkovitejšemu in bolj odgovornemu. Ker zdravje sveta ni naprodaj.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ni več takšna, kot naj bi bila. Ustanovljena leta 1948 z namenom, da bi revnim državam pomagala razviti osnovne zdravstvene zmogljivosti – kot so sanitarije, prehrana in dostop do zdravstvene oskrbe – se je danes preobrazila v okorno birokracijo, katere obstoj je vse manj povezan z dejanskim zdravjem ljudi in vse bolj s širjenjem lastne moči in interesi zasebnega sektorja.
Natisni