»Če ni ničesar za skrivati, se ni ničesar bati,« je za europeanconservative.com povedal danski poslanec Evropskega parlamenta Anders Vistisen, vodja parlamentarne skupine Patrioti za Evropo (PfE). "Toda dejstvo, da noče razkriti svoje komunikacije z vodjo Pfizerja, jasno kaže, da ima razlog, da skriva svoja dejanja."
Vistisen je spomnil, da ima von der Leyenova zgodovino brisanja sporočil, ko se je soočila s sumi razširjene korupcije – podobna situacija se je zgodila, ko se je kot nemška obrambna ministrica soočila z resnimi obtožbami o goljufijah pri javnih naročilih. Takrat se je odgovornosti izognila z imenovanjem na čelo Evropske komisije leta 2019.
Po Vistisenovih besedah bi morale tej "javni sramoti" s strani Sodišča nemudoma slediti politične posledice – in posamezne skupine Evropskega parlamenta morajo temu nasprotovati.
»Če noče objaviti poročil, jo mora Evropski parlament razrešiti. To bi pomenilo padec celotne Komisije,« je dejal. "Bomo videli, kako se bodo na to odzvale posamezne politične skupine."
Podobna stališča sta izrazili nizozemska poslanka Marieke Ehlers (PfE) in nekdanja francoska poslanka Patricia Chagnon (RN), ki sta dejali, da imajo Evropejci pravico vedeti resnico – in da bi bilo pustiti von der Leyenovo nekaznovano kršitev temeljnih demokratičnih načel.
»Edino zagotovilo za demokracijo je transparentnost. Ko začneš nekaj skrivati, to ni več demokracija,« je Chagnon povedal za europeanconservative.com. »Politiki prejmejo mandat od volivcev in jim morajo biti odgovorni. Prezirem politika, ki noče biti odgovoren za svoja dejanja.«
Nekdanji poslanec Evropskega parlamenta (ECR) Rob Roos je pisal o absurdnosti ločene tožbe proti von der Leyen zaradi zavrnitve objave poročila, ki jo je belgijsko sodišče letos razglasilo za "nedopustno", ker tožnik ni dokazal "osebne škode" ali "zadostnega interesa" – kljub temu, da se je zadevi pridružilo več kot 1000 sotožnikov, vključno s poslanci Evropskega parlamenta, nadzorniki preglednosti in celo državami članicami – medtem ko je Sodišče EU razsodilo v korist New York Timesa.
"Odločitev sproža temeljno vprašanje: zakaj imajo tuji časopisi večje pravice do preglednosti kot poslanci Evropskega parlamenta, državljani EU in same države članice?" Roos je pisal na omrežju X.
Enako je dejala nemška poslanka v Evropskem parlamentu Christine Anderson (ESN), ki je opozorila, da je nesprejemljivo, da NYT »doseže tisto, kar je bilo odrečeno tako poslancem Evropskega parlamenta kot državljanom«.
Zato Anderson skupaj z Vistisen, Ehlersom in večino poslancev Evropskega parlamenta iz nacionalnih konservativnih frakcij – PfE, ECR in ESN – ponovno zahteva ustanovitev preiskovalne komisije za preiskavo primerov korupcije v EU, kot je Pfizergate.
Patrioti so v začetku tega meseca že zbrali potrebne podpise za predlagani Odbor za preglednost in odgovornost (TRAC) – zdaj je na vrsti, da glavni predsedniki frakcij omogočijo plenarno glasovanje o predlogu. A verjetno ga bodo blokirali – kot v podobnih primerih prej – in namesto tega ponudili delovno skupino v okviru proračunskega odbora, ki pa ne bo imela nobenih pooblastil.
»Potrebujemo preiskovalni odbor. Ne nekakšen brezzobi odbor, ampak pravi – s pooblastilom, da pokliče Ursulo von der Leyen, dobi dostop do dokumentov Komisije in ugotovi politično odgovornost,« je dejal Anderson. "Samo ustrezna preiskava z možnostjo sodnih pozivov lahko razkrije resnico."