MojSpletnik NOVICE | To gre zdaj res v nevarno smer: Metina umetna inteligenca dekodira misli v besedilo ...
To gre zdaj res v nevarno smer: Metina umetna inteligenca dekodira misli v besedilo
MISLI NA DALJAVO IN OD BLIZU NI MOGOČE BRATI. TO JE LE ZGODBA V KATERO BI RADI DA LJUDJE VRJAMEMO. GRE SE ZA ZLORABO TE TEHNOLOGIJE DA BODO LAHKO KOGARKOLI NIČKRIVEGA KAZNOVALI. NE VEMO PA KAKO JE S CEPLJENIMI, TEM BI LAHKO KARKOLI BRALI SAJ IMAJO V SEBI ODDAJNIKE Z IP NASLOVOM?
To gre zdaj res v nevarno smer.
Sposobnost branja misli se proučuje že zelo dolgo in govori se celo o njeni uporabi pri izvajanju sistema socialnih kreditov. Trendi v tej smeri kažejo, da uvedba podobne prakse v množičnem obsegu ni več stvar daljne prihodnosti.
Branje misli ali manipulacija misli sta zelo uporabni orodji, ki bi ju lahko vključili v okvir digitalnih identitet, ki se uvajajo – in kasneje v sistem socialnih kreditov.
Nadzorovanje množic bi bilo – še posebej v popolnoma brezgotovinskem svetu s programabilnim CBDC – veliko lažje.
Nedavni napredek Meta AI pri pretvarjanju možganske aktivnosti v besedilo povzroča zmedo. Tehnologija, ki temelji na neinvazivnih tehnikah, kot je magnetoencefalografija (MEG), obljublja rekonstrukcijo zapisanih stavkov z do 80-odstotno natančnostjo.
Čeprav je ta inovacija hvaljena kot revolucionarna, odpira globoka etična in družbena vprašanja.
Branje misli ali nadzor?
Meta model umetne inteligence, razvit v sodelovanju z Baskovskim centrom za kognicijo, možgane in jezik, bi lahko predstavljal pomemben korak v interakciji med človekom in strojem.
Z dekodiranjem možganskih valov in njihovo pretvorbo v besedilo omogoča obliko komunikacije brez fizičnega vnosa. A kar se na prvi pogled zdi tehnološki dosežek, se lahko izkaže za tvegan vdor v zasebnost.
Kdo bo zagotovil, da ta tehnologija ne bo zlorabljena za branje misli brez privolitve zadevne osebe?
Iluzija prostovoljnosti
Sedanje raziskave temeljijo na prostovoljcih, ki sodelujejo v poskusih. Toda z vse večjo izpopolnjenostjo bi lahko ta tehnologija postala sredstvo nadzora.
V preteklosti so bili biometrični podatki, kot so prstni odtisi ali prepoznavanje obraza, sprva uporabljeni za prostovoljne namene – kasneje pa za množični nadzor. Zdaj so običajen del digitalnih identitet, ki se izvajajo.
Podoben razvoj bi bil možen na področju podatkov o možganih. Kdo bo zaščitil ljudi pred podjetji ali vladami, ki skrivaj ali pod pritiskom uporabljajo to tehnologijo?
Tehnološki izzivi kot varnostno tveganje
Medtem ko MEG ponuja visoko prostorsko ločljivost in je EEG bolj prenosljiv, ostaja temeljna težava: kakovost in varnost zbranih podatkov. Možganski signali so izjemno zapleteni in napačna interpretacija ima lahko resne posledice.
Umetna inteligenca, ki ne razume miselne izjave, bi lahko imela usodne posledice – še posebej, če so takšni sistemi vključeni v pravne ali medicinske postopke.
Bomo kmalu podzavestno manipulirani?
Meta in drugi tehnološki velikani so že pokazali, da jih ni strah uporabiti uporabniških podatkov v komercialne ali politične namene. Kaj se zgodi, ko podjetja dobijo dostop do naših misli?
Meja med oglaševanjem in duševnim vplivom bi lahko bila zabrisana. Sanje o neposrednem vmesniku človek-stroj bi se lahko spremenile v resničnost nočne more, kjer zasebne misli niso več varne.
Zaključek: Napredek z nevarnimi posledicami
Zmožnost pretvorbe možganske dejavnosti v besedilo je morda tehnološki mejnik, vendar prinaša resna tveganja. Brez jasnih etičnih meja in pravnih zaščitnih ukrepov bi lahko ta razvoj pripeljal do tega, da bi ljudje izgubili svoj zadnji branik zasebnosti – lastne misli.
Evforična vera v napredek ne sme voditi v ignoriranje temeljnih pravic in etičnih načel.
Natisni