MojSpletnik NOVICE | Več kot 100 držav podpira pakt o umetni inteligenci, povezan z ZN, ki spodbuja cenzuro in nadzor ...
Več kot 100 držav podpira pakt o umetni inteligenci, povezan z ZN, ki spodbuja cenzuro in nadzor
PO TEM LAHKO SODITE KOLIKO JIH JE ZA DEPOPULACIJO PLANETA. AMPAK DA NE BO POMOTE, V VSE TO NAS TLAČIJO POLITIKI. VOLJA LJUDI KI SE JIH IGNORIRA JE DEFINITIVNO DRUGAČNA.
To je del pakta ZN za prihodnost, ki je bil odobren lani. Pakt je med drugim spodbujal usklajeno cenzuro, zlasti na določenih področjih.
Srečanje v Franciji je povezalo predstavnike vlad, mednarodnih organizacij, civilne družbe (neprofitne organizacije), akademike, raziskovalce in zasebni sektor.
Deklaracija se zavezuje k številnim pobudam ZN, kot je Agenda 2030 za cilje trajnostnega razvoja (SDGs), ki je pogosto kritizirana zaradi uvedbe cenzure in nadzora.
Druge omenjene mednarodne pobude vključujejo Unescova priporočila o etiki umetne inteligence in številne resolucije Generalne skupščine ZN.
Vendar pa dokument, podpisan v Parizu, govori o okrepljenem mednarodnem sodelovanju in bolje usklajenem mednarodnem upravljanju kot glavnih prednostnih nalogah.
Dokument daje tudi zaskrbljujočo zavezo, da bo "stalno obravnaval tveganja umetne inteligence za celovitost informacij" (to je zaskrbljujoče, glede na to, kako pogosto se "celovitost informacij" uporablja kot "kodna beseda" za cenzuro).
Ko gre za podpiranje ciljev Agende ZN 2030 in kako to lahko ovira svobodo izražanja, si velja zapomniti, da ta niz 17 medsebojno povezanih globalnih ciljev ne podpira le digitalne identitete, ampak tudi cenzuro tega, kar oblasti menijo za »grožnje celovitosti informacij«, kar lahko negativno vpliva na doseganje ciljev te agende.
Te grožnje naj bi bile »sovražni govor, dezinformacije« itd.
Druga pobuda ZN, ki je opisana v Pariški deklaraciji v Globalnem digitalnem paktu (in s katero so se strinjali podpisniki), je podlaga za začetek globalnega dialoga o upravljanju umetne inteligence in neodvisnega mednarodnega znanstvenega odbora o umetni inteligenci kot načina povezovanja tekočih prizadevanj za upravljanje.
Globalni digitalni dogovor je ena od prilog k Paktu ZN za prihodnost.
Močno spodbuja digitalno identifikacijo (prek tega, kar ZN, EU, WEF in Fundacija Gates radi imenujejo digitalna javna infrastruktura, DPI), kot tudi vrsto politik cenzure in nadzora, povezanih z "bojem in obravnavanjem" tega, kar velja za sovražni govor in dezinformacije.
Medtem ko Pakt za prihodnost trdi, da ima vgrajene varovalke zasebnosti, podpira tudi večji čezmejni pretok podatkov (deljenje).