MojSpletnik NOVICE | Nemčija dovoljuje krčenje gospodarstva, da bi dosegla podnebne cilje ...
Nemčija dovoljuje krčenje gospodarstva, da bi dosegla podnebne cilje
Zelena prevara
Nemčija, vodilno evropsko gospodarstvo, je na prelomnici svoje podnebne in gospodarske politike. Prizadevanja za doseganje ambicioznih (in idiotskih) podnebnih ciljev prinašajo izzive, ki ogrožajo dolgoročno gospodarsko stabilnost države. Medtem ko Evropska unija zagovarja zmanjšanje izpustov in prehod na zeleno energijo, se je Nemčija prisiljena spopadati s posledicami, ki presegajo zgolj okoljske vidike.
Po podatkih podnebnega možganskega trusta Agora je Nemčija leta 2024 zmanjšala emisije ogljikovega dioksida za 3 % v primerjavi s predhodnim letom, s čimer je skupne emisije zmanjšala na 656 milijonov metričnih ton. To pomeni 48-odstotno zmanjšanje v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, kar je pomemben korak k cilju zmanjšanja emisij za 65 % do leta 2030 v skladu z Agendo 2030.
Vendar pa direktor Agore Simon Müller opozarja, da zmanjšanje izpustov ni posledica načrtovanih ukrepov, temveč gospodarskega upada. "Če Nemčija ne bo sprejela dodatnih ukrepov v sektorjih, kot sta promet in gradbeništvo, tvega kazni, ki bi jih lahko naložil Bruselj," je dejal Müller. To kaže na dilemo: ali naj gospodarstvo trpi, da bi izpolnili podnebne cilje?
Kljub gospodarskim izzivom je Nemčija dosegla velik napredek pri prehodu na obnovljive vire energije. Leta 2024 sta vetrna in sončna energija predstavljali 55 % celotne porabe. Čeprav to kaže na uspešnost podnebne politike, se postavlja vprašanje, kako vzdržen je ta model ob naraščajočih stroških energije in padajoči industrijski proizvodnji.
Nemški minister za gospodarstvo in zaščito podnebja Robert Habeck je eden ključnih zagovornikov tega prehoda. Je pa sam priznal, da Nemčija od leta 2018 ni zabeležila prave gospodarske rasti. V intervjuju za Spiegel je Habeck poudaril, da je energetski prehod ključnega pomena za prihodnost, pri čemer je poudaril, kako bodo "podnebne vrline Nemčije privabile podjetja".
Vendar so njegovi komentarji o "svobodnem svetovnem redu" pritegnili kritike tistih, ki menijo, da podnebne politike spodkopavajo gospodarsko neodvisnost Nemčije. Habeck je jasno povedal, da zagovarja globalizacijo kot pot do gospodarske rasti, medtem ko številni analitiki menijo, da tak pristop dodatno slabi temeljne stebre nemškega gospodarstva, kot je avtomobilska industrija.
Nemško gospodarstvo je že občutilo posledice geopolitičnih in energetskih sprememb. Zanašanje na poceni ruski plin se je izkazalo za nevzdržno, medtem ko so naraščajoči stroški energije in upad izvoza na Kitajsko dodatno obremenili industrijo. Avtomobilska industrija, ki je leta 2023 predstavljala 17 % BDP, se sooča z resnimi izzivi zaradi visokih proizvodnih stroškov in strožjih okoljskih predpisov.
Ko Nemčija doživlja ta prehod, njena usoda odraža širšo sliko Evropske unije. Ostaja vprašanje, ali bo EU uspela uravnotežiti neumnost podnebnih ciljev z gospodarsko stabilnostjo članic. Leta 2026 bi lahko pričakovano nadaljevanje gospodarskih izzivov še poglobilo delitve znotraj bloka in povzročilo politične napetosti.
Zelena prevara
Natisni