5. člen Organizacije Severnoatlantske pogodbe pravi: "Pogodbenici se strinjata, da se oborožen napad na eno ali več od njih v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse."

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg si obupno prizadeva, da bi v vojno v Ukrajini vključili več strani. Rusijo je označil za ekspanzionistično grožnjo, kljub temu da so ruske sile že desetletja nameščene na ruskem ozemlju, medtem ko se Natove sile vse bolj približujejo ruskim mejam.

Odhajajoči generalni sekretar je v nedavnem intervjuju za NPR poudaril pomen 5. člena in pozval ZDA, naj se ponovno zavežejo obrambi Evrope v primeru napada.

Stoltenberg je omenil možnost "vojne polnega obsega" v Evropi in dejal, da je enotnost znotraj Nata bistvena.

"Najpomembnejša naloga vsakega generalnega sekretarja Nata je zagotoviti, da sta Severna Amerika in Evropa skupaj in pripravljeni ščititi druga drugo," je dejal Stoltenberg v intervjuju za NPR Leilo Fadel.

"In to je še toliko bolj zdaj, ko živimo v bolj nevarnem svetu z obsežno vojno v Evropi in drugo vojno na Bližnjem vzhodu ter svetovnim rivalstvom."

Stoltenberg se po desetih letih na čelu Nata pripravlja na odstop. Kasneje letos bo položaj prevzel nizozemski premier Mark Rutte, privrženec Svetovnega gospodarskega foruma.

Napad pod lažno zastavo v evropskem mestu ne bi bil prvi primer, ko so Natove sile uporabile napad pod lažno zastavo med rusko-ukrajinsko vojno. Napad na plinovod Severni tok v Baltskem morju leta 2002 je največje dejanje industrijskega terorizma v zgodovini.

Po besedah ​​veterana ameriškega novinarja Seymourja Hersha njegovi viri kažejo, da so ZDA razstrelile plinovod Severni tok, ker je bil Washington nezadovoljen s pomanjkanjem nemške podpore Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med intervjujem s Tuckerjem Carlsonom dejal, da so ZDA "zagotovo" razstrelile plinovod Severni tok.

Če živite v Združenem kraljestvu, potem si Bridgenovo razkritje skrivnosti in prikrivanja v britanski politiki vsekakor morate ogledati od začetka do konca.