 Svetovni gospodarski forum (WEF) nadaljuje svojo glasno kampanjo proti dezinformacijam in poziva vlade, medije, tehnološka podjetja in civilno družbo, naj se pridružijo.
Očitno sklepanje WEF je, da so "dezinformacije" grožnja "našemu ekosistemu" in želi, da "strokovnjaki" pojasnijo, kako jih "zajeziti". (Škoda, da WEF ni prosil nekaterih strokovnjakov, da najprej opredelijo dezinformacije – in pojasnijo, kako doseči široko družbeno in politično soglasje o tej definiciji).
Namesto tega neformalna skupina, ki predstavlja svetovne elite, pripisuje zasluge EU in njenemu zakonu o digitalnih storitvah (DSA), katerega nekatere ključne komponente so kritike pripeljale do tega, da so ga imenovali "cenzurni zakon".
Ob na spletni strani WEF krivi digitalno tehnologijo in tisto, kar imenuje "razdrobljeni medijski ekosistem", za domnevno neverjetne količine napačnih informacij.
In niso stari mediji, ki spodkopavajo lasten ugled, v smislu zaupanja, s pripravljenim »usklajevanjem« z vladami ter pristranskim poročanjem in cenzuro, tisti, ki so krivi za nenehno erozijo zaupanja ne le v stare medije, ampak tudi ampak tudi v institucijah.
Ne – pripoved WEF ni nič drugega kot dosledna. Vztraja se, da razlog MORA biti "dezinformacija". In da bi spet zaupali medijem, je treba v celotni družbi voditi »vojno proti dezinformacijam«.
Nekdo bi naivno mislil, da je največja vrednost medija informacija. Toda glavni urednik Wall Street Journala je za WEF povedal, da je dejansko "zaupanje" – tj. vpliv s širjenjem informacij, ki niso nikoli vprašljive.
Zaupanje je močno, a krhko; je zasluženo, ne vsiljeno, kot poskušajo EU in drugi znova in znova; a zaupanje se tudi zlahka izgubi, zlasti po letih dušenja svobode govora, očitne pristranskosti in podobnega.
Toda skupina s sedežem v Švici vztraja, da so osnovni problem preprosto "dezinformacije", ki jih je zdaj preveč.
Zato WEF želi, da se najmočnejše sile v družbi združijo in vzpostavijo "večplastno obrambo pred širjenjem lažnih informacij".
|
Natisni