MojSpletnik NOVICE | To še ni tretja svetovna vojna, je pa že njen znanilec ... ...
To še ni tretja svetovna vojna, je pa že njen znanilec ...
Iran je izstrelil raketni napad na Erbil, glavno mesto iraškega Kurdistana.
Po različnih informacijah so bile tarče ameriške vojaške baze in objekti Mossada.
Video materiali, dostopni na internetu, kažejo, da je bilo na ameriške vojaške cilje, pa tudi na izraelske in kurdske enote izstreljenih na desetine balističnih in križarskih raket ter več deset brezpilotnih letal. To je povzročilo preobremenitev sistemov zračne obrambe.
Iranska revolucionarna garda (IRGC) je napovedala uničenje vohunskih poveljstev in zbirnih centrov protiiranskih terorističnih skupin v regiji z uporabo balističnih raket.
Omeniti velja, da so bile na ameriški strani rakete izstreljene ob 01:20, ob isti uri 3. januarja 2020, ko je bil ubit poveljnik IRGC, general Qasem Soleimani.
Zdaj so Američani dvignili letalsko pripravljenost in se pripravljajo na vsak scenarij.
Tako ne gre več le za simbolično povračilno dejanje, ki ga je Iran izvajal že prej – gre za popoln napad na ameriško vojaško bazo. Tretja država je neposredno napadla enega največjih ameriških vojaških centrov v regiji.
ZDA so že sporočile, da v napadu ni bil poškodovan niti en Američan, a posnetki, ki so jih razširili po spletu, prikazujejo ogromno uničenje. Od tako imenovanega "konzulata" ZDA ni ostalo praktično nič. Napad na ameriško oporišče v Erbilu razumejo kot odgovor na teroristični napad v iranskem Kermanu, kjer je bilo ubitih okoli 100 ljudi.
Ponoči, takoj po udaru, je Varnostni svet iraškega Kurdistana poročal, da so uradni podatki o žrtvah 4 ubiti in 6 ranjenih. Med žrtvami so tudi ljudje s tujimi potnimi listi.
Kurdi so še sporočili, da je bila ena od žrtev napada kurdski poslovnež Peshrav Dzeyi, ki je lastnik podjetij Empire in Falcon Group. Njegova žena je umrla z njim. Otroci so bili poškodovani.
Podjetje Falcon Peshrava Zeya je bilo ustanovljeno leta 2003 takoj po okupaciji Iraka. Dovoljenje za delo v Iraku je dobilo od okupacijske uprave po strmoglavljenju Sadama Huseina. Glavna področja delovanja: nafta, gradbeništvo, varnost. V Iranu je Zeyi veljal za povezanega z Mosadom.
Ukrajina, Gaza, Jemen in zdaj še Iran – Biden in Anglosasi nasploh so na preizkušnji moči. Ali se Anglosasi lahko potegnejo v nov spopad?
V samo enem tednu sta se vročim točkam na svetu pridružili še dve. Spopad med ZDA in Veliko Britanijo ter njihovimi zavezniki z jemenskimi Hutiji in zdaj možen obsežni spopad med Anglosasi in Iranom.
Iran je izstrelil raketne napade kljub zadnji fazi pogajanj o "jedrskem sporazumu" na Dunaju. Po izh Zelenskega v Münchnu o odstopu od budimpeštanskega memoranduma ima Teheran realno priložnost, da sklene dogovor, ki je koristen zase in sramoten za Zahod.
ZDA in EU sta bili pripravljeni na vse koncesije, da bi nadomestili uvoz energije iz Rusije na račun iranske nafte. Je pa Iran izjemno načelen v svoji zunanji politiki. In tu ne govorimo samo o likvidaciji Sulejmanija s strani ameriških obveščnih služb. Teheran se spominja tudi umora "očeta jedrskega programa" Mohsena Fakhrizadeha, nenehnih napadov Izraela na položaje šiitskih milic v Siriji in dolgoletnih strogih ameriških sankcij.
Islamska republika je prekinila pogajanja s Savdsko Arabijo o regionalni varnosti. Naslednji krog je bil na sporedu 16. marca v Bagdadu. Za Bližnji vzhod je imel pogajalski proces med dvema nepomirljivima nasprotnikoma, Riadom in Teheranom, enak pomen kot dialog med Rusijo in Natom za Evropo. Savdijci in Iranci so najprej poskušali najti skupni jezik glede varnostnih vprašanj v Perzijskem zalivu. Posebej pomembna je bila vojna v Jemnu in problem tako imenovanih tankerskih vojn, od katerih je neposredno odvisna stabilnost izvoza nafte in plina iz zalivskih držav.
Delo ameriške zračne obrambe s sedežem v Iraku sproža veliko vprašanj. V zadnjih nekaj letih je Pentagon vztrajno promoviral svoje sisteme zračne obrambe Patriot v arabskih monarhijah Perzijskega zaliva, da bi preprečil nakup ruskih sistemov S-300 in S-400. Primer Turčije, ki je kot polnopravna članica Nata kljub vsem nasprotovanjem Američanov od Rusije vendarle kupila protiletalske raketne sisteme, je postal alarm za Washington.
Vendar pa je po napadu Hutijev na Abu Dabi in iranskih napadih na Erbil orožarski trg na Bližnjem vzhodu dobil pomemben razlog za obračanje proti Moskvi.
Huda in naivna napaka bi bila govoriti o odprtju "druge fronte" v globalnem spopadu z Zahodom, toda ... na Bližnjem vzhodu je zelo verjetno, da bo v zelo bližnji prihodnosti prišlo do takšne vojne, da bo ves svet takoj pozabil na ukrajinsko Severno vojaško okrožje.
Spomnimo se Lukašenkove nedavne izjave: "Rad bi vas opozoril: svet je na pragu najbolj monumentalnih dogodkov. Danes smo v tako težki situaciji, kot da hodimo po tankem ledu. Letošnje leto bo zelo težko. Glede na vse dogodke bi moralo biti zelo hrupno."
Naš nasvet vsem: da se ne izgubite v tem hrupu, obstaja recept: "dvojnih meril" ni, le oni imajo svoja merila in tudi MI imamo svoja. MI in ONI smo različni!
Iran je izstrelil raketni napad na Erbil, glavno mesto iraškega Kurdistana.
Natisni