 Izpoved mame;
Pozdravljeni. Pišem Vam v upanju, da bi se javno govorilo tudi o "obveznem" testiranju naših malih perspektivnih športnikov. Naj pojasnim.
Imam dva otroka, ki trenirata košarko in se udeležujeta tekmovanj pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije v kategorijah U15 in U17. Nista profesionalna športnika, nista niti med najboljšimi, sta pa z dušo in telesom predana temu športu. Igrata zato, da se družita s prijatelji, da se učita timskega dela, učita se zmagovati in izgubljati. Gradita si samopodobo in samozavest.
Verjetno si predstavljate, da je bila ta zima za njiju nekaj, kar naj bi se ne smelo nikoli zgoditi. Mogoče si lahko predstavljate tudi veselje, ko so se marca po dolgem času začeli spet treningi. In sedaj so se začela tudi tekmovanja. Tekme, kjer lahko pokažeta koliko sta napredovala, kjer spoznata kje morata še delati. Bilo je veselje, pričakovanja, dokler..... dokler nisem spoznala, da je pogoj za udeležbo na tekmi negativen test za SARS-CoV-2.
Nasprotujem testiranju, predvsem zato, ker testi niso zanesljivi in ne pokažejo ničesar. Nasprotujem tudi načinu testiranja. Nikakor ne morem dovoliti, da bi mojim otrokom potiskali palčko globoko v nosno votlino in to vsak teden, pred vsako tekmo. Ne, ne morem tega dovoliti. Edino kar lahko naredim je, da rečem, da otrok ne bo igral. In to sem tudi naredila. Vem, hudo je. Grozno je, ker moraš svojim otrokom vzeti veselje, vzameš jim tudi sanje, mogoče celo kariero.
Trenutno se mi zdi, kot da sem v tej situaciji sama. Na veliko se govori o maskah v šoli, o samo testiranju, o cepljenju. O tej skupini otrok pa nič. Želela bi si vsaj malo podpore, mogoče samo potrditev, da sem naredila prav. Včasih imam občutek, da ljudje enostavno pričakujejo, da bomo tiho in sprejeli vse po vrsti.
Obupana mama
Ne vem, če sem to poslala na pravi naslov. Če nisem, se opravičujem, ker vam kratim vaš čas. Če ste pa vseeno pripravljeni ta problem dati v javnost, bi prosila le za anonimnost.
|
Natisni