TISKANJE RECEPTA | Koruzna moka – ne redi in znižuje holesterol ...
Koruzna moka – ne redi in znižuje holesterol
Koruza, enoletna žitarica, ki nam je tako domača, ima zanimivo zgodovino. Izvira iz Peruja, natančneje z Andov. Ljudje jo načrtno pridelujemo že 3000 let, prvi pa so to počeli Azteki, avtohtoni prebivalci Mehike.
V Evropo so jo raziskovalci prinesli v 15. stoletju in najprej je začela rasti v Španiji in na Portugalskem. Danes je njena največja pridelovalka ZDA, koruza pa je med žiti na tretjem mestu po razširjenosti, takoj za rižem in pšenico.
Koruzna moka je brez glutena
Koruzno moko običajno uporabljamo kot nadomestek pšenične moke. Je brez glutena in primerna za tiste, ki so na gluten alergični. Koruzna moka znižuje holesterol in visok krvni pritisk. Čisti črevesje, mehča blato. Pomaga ob shujšnih dietah, saj ne redi oziroma skoraj nima kalorij. V 100 gramih koruzne moke je 7 gramov ogljikovih hidratov in celo manj kot 1 gram sladkorja. In koruzna moka ima 20 krat več škroba kot sladkorja ter tudi zato samo 360 kalorij na 100 gramov teže.
Koruzni kruh, proja in polenta so zelo primerni ob shujšnih dietah in ohranjanju teže. Zaradi svojih ogljikovih hidratov in vlaken pripomore k redni stolici ter je verjetno najbolj primeren kruh, ki ga lahko vključimo v dietno prehrano.
Znižuje telesno temperaturo
Koruzna moka ima svoje mesto tudi v domači lekarni. Ko se pomeša s sirotko in se ta zmes da v nogavico, njo pa obujemo, nam učinkovito zniža telesno temperaturo. Tudi ko moko pomešamo s snegom od beljaka in zmes prav tako “obujemo”, znižamo telesno temperaturo.
Znižuje povišan holesterol
Zdravilo za znižanje holesterola je preprosto narediti.
Potrebujemo po 100 gramov koruzne moke, 100 gramov olupljenih sončničnih semen, 100 gramov kokosove moke, 100 gramov sezama in 100 gramov lanenih semen. Vse premešamo in shranimo v stekleni posodi.
Vsako jutro zaužijemo 2 jušni žlici mešanice, ki jo umešamo v jogurt. Takšno zdravljenje naj traja vsaj 30 dni.
Koruza, enoletna žitarica, ki nam je tako domača, ima zanimivo zgodovino. Izvira iz Peruja, natančneje z Andov. Ljudje jo načrtno pridelujemo že 3000 let, prvi pa so to počeli Azteki, avtohtoni prebivalci Mehike.
Natisni