Dresnik: neverjetno uporaben, marmelada je odlična
Navadno mu niti ne rečem japonski, saj je lahko tudi češki ali sahalinski. Za uporabo v prehrani pa je čisto vseeno, kateri je. Govorimo o povsod navzočem invazivnem dresniku, Fallopia sp.
Dresnik je najbolj uporaben je spomladi, ko je mlad, saj pozneje vsebuje preveč oksalne kisline. Pri tem so izjema korenine. Te so izredno zanimive, saj od vse rastline vsebujejo največ antioksidanta resveratrola. Ampak korenin ne kopljemo spomladi, ko je ves zagon v poganjkih rastline.
Poberemo mlada stebla
V nadzemnih delih dresnika ni prav veliko resveratrola, je pa dovolj drugih antioksidantov in zdravilnih učinkovin, da je zanimiv za nabiranje. Tudi kiselkast okus in mesnatost stebel sta dobra razloga. Njegova mlada stebla, jih vložimo z malo sladkorja, nato pa čez leto dodajamo močnejšim divjim sadežem kot nekakšno rabarbaro. Lahko jih olupimo ali pa ne.
Lahko jih pojemo kar surova, a večinoma jih prekuhamo. Iz njih naredimo marmelado, katere okus še obogatimo z vaniljo ali jagodami. Tudi v kombinaciji z ingverjem je dresnikova marmelada odlična. Sama rada pripravljam tudi pestu podoben namaz: stebla, ki sem jih najprej 10 minut pekla v pečici, zmešam s soljo, oljem in semeni.
Navadno mu niti ne rečem japonski, saj je lahko tudi češki ali sahalinski. Za uporabo v prehrani pa je čisto vseeno, kateri je. Govorimo o povsod navzočem invazivnem dresniku, Fallopia sp.
Natisni