ZNAČILNOST: je največji med kukmaki z belimi klobuki, njegovo meso pa na zraku porumeni.
KLOBUK: 10-15 cm v premeru, bel ali svetlo rumen, zvonaste oblike, na temenu je rjavkast, na mestu dotika spremeni barvo v rumeno, na površini je gladek in brez lusk.
TROSOVNICA: lističi ozki, gosti, najprej beli, nato rožnati, pri starih gobah čokoladno rjave barve, trosni prah temno rjav.
BET: 10-15 x 1-3 cm, bel ali rumeno lisast, nakosmičen, valjast, votel, v spodnjem delu kijasto odebeljen, zastiralo je dvojno in belo ali rumenkasto, spodnje je debelejše in na robu natrgano, zgornje tanjše.
MESO: belo ali rumenkasto, na zraku porumeni, diši po janežu, okus ima po orehih.
TROSI: 6.3-7.7 x 4.4-5.3 µm, eliptični, gladki, trosi imajo debele stene, trosni prah je temno rjav.
RASTIŠČE: v manjših skupinah raste na svetlih jasah v iglastih gozdovih, na travnikih in pašnikih, na poljih, pognojenih s hlevskim, zlasti konjskem gnojem, precej pogost je ob robu iglastih gozdov v Pomurju in v Primorju, drugod manj. Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: zelo dobra užitna goba, med najboljšimi, užitna tudi surova. Vsebuje potencialno mutageno in karcinogeno snov agaritin in zaradi tega ni priporočljivo uživati večjih količin gob.
Podobni so mu odsekani kukmak (Agaricus essettei), ki raste v gozdu, hostni kukmak (Agaricus silvicola), ki ima dvojni obroček in rumeni (oba sta užitna), zlasti pa še karbolni kukmak (Agaricus xanthoderma), ki diši po karbolu in je strupen.